Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Pust v Avstriji

Maskiranje in razkrivanje je že od nekdaj vznemirljiv spektakel. In zaradi tega so številne igre tradicionalnih karnevalskih norčij v Avstriji vredne ogleda in doživetja.

 © Österreich Werbung /  Wiesenhofer

Divje pustne norčije so v osnovi boj med pomladjo in hladnim letnim časom in hkrati tudi boj med dobrim in zlim. Zato so maske "lepe" in "grde".

"Lepe Perhte" in "grde Perhte"
Med grde na primer spadajo čarovnice, med lepe pa med drugim znani „FlinserliPusta v Ausseeju. Na pustni torek se po kraju sprehajajo ob spremljavi "flinserške" glasbe v parih kot možje in ženice v platnenih, s srebrnimi bleščicami okrašenih kostumih, z maskami iz sukna in koničastimi klobuki. Bleščeč videz teh oblačil so najbrž s trgovino s soljo v Bad Aussee prinesli po zgledih iz Benetk. 

Bobnarske babe iz mesta Bad Aussee so moški v ženskih oblačilih, ki z bobni in trobentami po melodiji "Ausseerske pustne koračnice" mesto prevevajo z bobnenjem. Nosijo maske, da jih ne prepoznajo demoni, ki jih hočejo pregnati.

Dobro zamaskirani so liki Povorke "Schemenlauf" v Imstu. Tako imenovani škropilci, žaklarji in dekleta s čebri (Spritzer, Sackner, Kübelemajen) z vodnimi curki, okroglimi vrečami in pudrom iz čebrov odrivajo gledalce. Sčetinaste čarovnice imajo vihteča dolga krila in kite, metle nosijo nad glavami in svoj ples spremljajo s predirljivim vreščanjem. Potem se pojavita "kraguljčkar" (Roller) in "zvončar" (Scheller), glavni figuri pustnih norčij. Z visokima okrašenima pokrivaloma skupaj plešeta "gang'l" – pri tem pa ritmično pozvanjajo zvonci.

Nadaljnje spektakularne tirolske pustne šege so Povorka "Mullerlaufen" v Thauru, Povorka klečeplazcev ("Schleicherlaufen") v Telfsu, Vlečenje ploha v Fissu,  Boj proti trebušarjem ("Wampelerreiten") v Axamu ali Zvončarska povorka ("Schellerlaufen") v Nassereithu. Vsaka se odvija na svoj način, ima poseben prikaz merjenja moči in zraven tipične like, bogate kostume in nenavadne maske, ki jih mojstrsko izdelujejo tirolski rezbarji mask

Pustne povorke - svoboda maškar
Poleg boja med dobrim in zlim je pust seveda tudi čas zabave, sproščenosti in življenjskih radosti. V pustnem času vlada izredno stanje. Z bujno domišljijo v pustnih povorkah na velikih vozovih prikazujejo scene iz življenja občanov ter na šaljiv način kritizirajo in porogljivo oponašajo politike. Tem ne preostane drugega, kot da to mirno požrejo. 

Na priljubljenem Pustu starih cap ("Fetzenfasching") v Ebenseeju, šegi, ki jo najbrž gojijo od 17. stoletja, je pomemben družabni del „prišepetavanje“ sosedom in predpostavljenim o njihovem neprijetnem vedenju. 

In na Pustu v Ausseeju prav tako brez usmiljenja naštejejo vse neprijetnosti, ki so se pripetile občanom. Po gostilnah berejo šegave spise iz pustnega pisma in jih nosijo na ušesa zbranemu občinstvu. Šega izvira iz časa srednjeveških sodišč za graje, kjer so uslužbenci na en sam dan v letu lahko izrekali kritiko oblasti.  

Včasih, na primer pri  vlečenju ploha, pa je posmeh zadel tudi preproste ljudi –  kar danes še vedno gojijo na Tirolskem v zgornji dolini reke Inn ter v dolini Ötztal in v jugovzhodni Avstriji. Pri tem po vasi vlečejo okleščen in okrašen hlod iglavcev (ploh). Nekoč so to počela "obsedela" dekleta iz vasi, ki niso dobila moža. Na hlodu je sedel "svat", ki je simboliziral zamujeno poroko. Danes bi se dekleta komaj še pustila tako vpreči, zato pa v povorkah v zabavo gledalcev starejše ženske rade splezajo v "mlin za stare babe", iz katerega na drugi strani skoči mlado dekle. Sedaj obstaja tudi že moška različica, "mlin za stare dedce".

Konec norčavega časa
Pustni čas s številnimi plesi in prireditvami traja od treh kraljev do pepelnične srede. Pred tem pa sta še dva odlična dogodka, "debeli četrtek" in pustni torek, ki zaključuje pustni čas. V Siernigu v Gornji Avstriji je na ta dan še zelo bučno. Kmečke fantovske skupine se dobijo na družabnem tekmovanju v alpskem plesu "Landler" in petju zbadljivk. Kajti ne samo dekleta se morajo ozreti naokoli, da dobijo ženina, med seboj si konkurirajo tudi fantje.  

V nekaterih predelih Tirolske in Vorarlberga se pust konča na postno nedeljo (Funkensonntag), prvo nedeljo po pepelnici. Takrat zanetijo lesen stolp, zažgejo lutko čarovnice in s palicami lučajo v dolino goreče lesene kolute. Potem je razposajenih norčij konec, od pepelnične srede oz. postne nedelje do velike noči je iz verskih razlogov v središču pozornosti post, vsaj pri strogo katoliškem delu prebivalstva.  Drugi pa so na dieti zaradi svoje postave.

Prireditve v pustnem času