Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji
close
Please choose your country:
Or choose your language:

Jedi s preteklostjo

Poleg regionalnih specialitet je na avstrijskih jedilnikih mogoče najti tudi precejšnje število jedi iz nekdanjih kronovin monarhije. Pogosto niti Avstrijci sami ne vedo, iz kje izvirajo njihove najljubše jedi.

Palačinke © Österreich Werbung / Eisenhut & Mayer
Avstrijska kuhinja
Avstrijska raznolika kuhinja vse do danes priča o nekoč veliki monarhiji. Predvsem Dunaj je bil v tistem času pravi kulinarični talilni lonec: tu so prevladovali t.i. "novinci"; izvirali so iz Madžarske, Češke, Slovaške, iz Karpatske Rusije, Bukovine, Poljske, Kranjske, Hrvaške, Trsta, Dalmacije ali "le" iz današnjih zveznih dežel. V prtljagi so s seboj na Dunaj prinesli tudi kuharske recepte svoje domovine, avstrijska kuhinja pa je od vseh prevzela le najboljše.

Cmoki in palačinke
Danes so češki cmoki prav tako priljubljeni kot njihovi sorodniki, sladki kvašeni cmoki oz. znani tudi kot „Germknödel“. Ta priljubljena sladica oz. tudi glavna jed se ponavadi postreže s "češpljevo čežano", torej češpljevo kašo, polnjeni in potreseni pa so z mešanico maka in sladkorja. Od češkega cmoka se vse do danes razlikuje zgolj po tem, da je avstrijski veliko večji. Ker so bila češka območja nekoč žitnice nekdanje monarhije, ni nič čudnega torej, da so tam na jedilnik prišle običajne, predvsem sladke sladice kot sirov kolač, češki buhteljni, žepki s češpljevo kašo, makovi rezanci in sirovi cmoki. Potovalna pot znamenitih palačink, nekoliko debelejših omlet, ki so navadno postrežene polnjene z marmelado ali skuto, je bila precej daljša. Izvirale naj bi iz francoskih krepov, ki so preko Romunije na Madžarsko prišli kot "placinta", se tam spremenili v "palacsinta", preden so kot palačinke prispeli v današnjo Avstrijo.

Delikatne glavne jedi
Za nadaljnje vplive – ne le na področju kuhinje – se gre predvsem zahvaliti judovstvu. Iz Vzhodne Galicije je bila tako prinesena "polnjena riba", ki v avstrijskih gurmanskih lokalih velja za vzor priljubljenega kuhanega krapa. Po vsej verjetnosti je tudi pljučka judovskega izvora. To vsekakor trdita avstrijski kuhar v restavraciji s tremi havbicami, Ewald Plachutta, in gurmanski kolumnist Christoph Wagner, ki se že dolga leta ukvarja z zgodovino avstrijske kuhinje. Pri pljučki, ki je pogovorni izraz za pljuča in zgornjo drobovino pri teletini, gre za delikatno glavno jed, ki se ponavadi postreže s cmoki ali kruhovimi cmoki.

Dunajske specialitete
Dunajski sladici kot jabolčni in sirov zavitek sta priseljeni jedi. Ta izvorno turška sladica je preko Madžarske prišla na Dunaj. Sicer pa se gre Turkom zahvaliti tudi za kifeljčke in kavo ter številne začimbe ter koruzo, ki se je do 19. stoletja imenovala "turščica", ter "turške žgance", ki so kasneje postali polenta.

Italijani so po drugi strani navduševali s svojim svilenim mesom, ki je postal dunajska kuhana govedina, imenovana „Tafelspitz“, medtem ko je vpliv Srbije spodbudil riževe mesne jedi in jedi z žara. Še do danes pa ostaja neznano, kako je svoje mesto na jedilniku našel dunajski zrezek. Povsem sprejemljiva zveni razlaga, da gre za izpeljavo iz dunajskega pečenega piščanca, ki se pripravlja na enak način in se je že v 16. stoletju paniral in pekel v masti.

Polži
Za konec pa še zanimivost: Le kdo ne bi prisegel, da so polži francoska delikatesa? Narobe. V 18. stoletju so bili polži skorajda osnovna prehrana Avstrijcev. Pripravljali so jih v cmokih, paštetah, solatah in jajčnih jedeh, jih pekli ter iz njih delali celo klobase. Komur ta misel ni povsem po volji, mu mogoče tek po polžih lahko vzbudi dejstvo, da uživanje polžev dviguje potenco. Vsaj tako pravi štajerski pregovor.