Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Oddih od vsakdanjika

Ko so se po neuspešnem obleganju Turki leta 1683 umaknili z Dunaja, so za seboj Dunajčanom pustili kavna zrna. Razvila se je kavarniška kultura, ki vse do danes ostaja edinstvena na svetu.

Café Central, Dunaj © pixelio/Rainer Sturm
Café Central, Dunaj © pixelio/Rainer Sturm
Dunajska kavarniška kultura © Österreich Werbung/Ilgner
Dunajska kavarniška kultura © Österreich Werbung/Ilgner
Kavarna Korb © Österreich Werbung/Lammerhuber
Kavarna Korb © Österreich Werbung/Lammerhuber
Kavarna Korb © Österreich Werbung/Lammerhuber
Kavarna Korb © Österreich Werbung/Lammerhuber
Kavarna v Salzburgu © Österreich Werbung/Wiesenhofer
Kavarna v Salzburgu © Österreich Werbung/Wiesenhofer
Dunajska kavarniška kultura © Österreich Werbung/Viennaslide
Dunajska kavarniška kultura © Österreich Werbung/Viennaslide
Dunajska kavarniška kultura
Dunaj sicer ni bilo prvo evropsko mesto s kavarno, vendar pa se je kultura pitja kave tu razvila v obliko, ki je drugje ni mogoče najti. Vse skupaj se je začelo, ko je Georg Franz Kolschitzky za svoje zasluge med turškimi obleganji med drugim prejel tudi vreče s skrivnostnimi temnimi zrni in se kaj kmalu lotil vretja in praženja ter odprl kavarno. Seveda pa je to zgolj pravljica. Na žalost namreč ni znano, kdo je kot prvi dobil zamisel o postrežbi kave z mlekom in sladkorjem.

Zagotovo je, da je Armenier Diodato okoli leta 1700 odprl kavarno, ki je že v tistem času imela številne lastnosti, ki še danes odlikujejo tovrstne ustanove: kozarec vode ob kavi, mizo za biljard, možnost igranja kart ter izbiro mednarodnih in domačih časopisov.

Iz zgodnjih časov industrializacije izhaja tudi razkošje večurnega pitja kave ob eni sami skodelici kave. Razlog za to: dnevni prostor je bil v tistem času še posebej redka dobrina, saj so si prenekateri delavci delili eno samo posteljo. Zato so takrat, ko niso ne delali ne spali, posedali po kavarni. Nadaljnji korak do brezhibne kavarniške kulture je naredil Martin Diegand, ko je leta 1788 odprl prvo koncertno kavarno. Njegovi sodobniki so navdušeno obiskovali vse koncerte in s tem tudi kavarno. Nič čudnega torej, da je v kavarni svoja dela predstavil tudi Mozart, tam pa so muzicirali še Beethoven ter Johann Strauß mlajši in Johann Lanner.

Kavarniška literatura
V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je razvila nadaljnja komponenta kavarniške literature, ki tudi še danes številne avtorje spodbuja k temu, da gredo po stopinjah njihovih predhodnikov. Kavarna vse do danes predstavlja priljubljeno stičišče in nikakor ni obtičala v prejšnjem stoletju: internetni dostop in DJ ter kavarniška glasba v edinstvenem okolju poskrbijo za oddih od hektičnega vsakdanjika. Čas si je mogoče posladkati z rahlimi šarklji, sladkimi rogljički, slastno polnjenimi buhteljni ali krofi oz. dišečim jabolčnim, sirovim ali maslenim zavitkom. Številne kavarne so ustvarile tudi lastne torte, ki se jih izplača poskusiti, pa najsibo sacherjeva ali sperlova torta.

Za obisk kavarne je potrebna le ena stvar: veliko časa. V kolikor ga nimate, vas bo nekoč natakar, kot je recimo gospod Robert, šarmantno oštel rekoč: "Gostje, ki odidejo še preden so sploh prišli, se množijo ko zajci! Svojo kuhano govedino želijo poskusiti še preden so jo sploh naročili! Ne, ne – tako to ne gre! To ni življenje, to je dirka."

Različice kave
Ne pustite se zapeljati številnim kavnim opisom. Največkrat se nanašajo na količino smetane ali mleka, ki se doda kavi (črna, rjava, zlata, kava z mlekom), količino vode (podaljšana) ali pa kar na oboje (melanž – podaljšana z vročim mlekom). Če ta grenki napitek krasi smetana, iz tega nastane kapucinka, frančiškanček ali kava s smetano – glede na velikost.

Najsibo skozi čas nespremenjene kavne različice, stilna vzvišenost prostorov ali svojevrstnost natakarjev: ta navdušujoča mešanica, ki predstavlja tipično dunajsko kavarno, danes še vedno kljubuje nadvse uspešnim verigam hitre kave.  

Koristna povezava: www.wiener-kaffeehaus.at