Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Alpe: življenjski in rekreativni prostor

Mogočni gorski masivi od predarlberškega Rätikona na zahodu pa vse do Gutensteinskih Alp na vzhodu tvorijo življenjski prostor, ki je poseljen že več tisočletij.

The Alps in Tyrol
Pri pohodnikih so še posebej priljubljeni deloma ledeniška skupina Verwallgruppe, Zillertalske Alpe ter Visoke Ture. Okoli 120 km dolg glavni greben te impozantne visokogorske regije tvori geografsko sredino Vzhodnih Alp. Tu v oblake sega Veliki Klek/Großglockner, ki je s 3798 m najvišja gora Avstrije. Ob njegovem vznožju se razteza največji ledenik v Vzhodnih Alpah, "Pasterze". Ötztalske Alpe z vrhovoma Wildspitze (3.774 m) in Similaun (3.607 m) velja za eno največjih gorskih skupin Vzhodnih Alp. Skupina Nizkih Tur se s priljubljenimi pohodniškimi cilji kot Hochgolling (2.862 m) priključuje Visokim Turam.

Skale in voda
Alpe že tisočletja povezujejo reke in njihove doline ter tako tvorijo pomembne prometne osi in naselitvene prostore. Tako se recimo reka Inn, ki izvira v švicarskem Engadinu, na svojem 510 km dolgem potovanju do Donave vije skozi tirolsko deželno prestolnico Innsbruck. Innsbruck med drugim velja za eno najlepših alpskih mest (zlata strešica, cesarski dvor, dvorec Ambras). Nič manj pomembna pa ni niti 220 km dolga reka Salzach, ob kateri – sicer ne ravno v Alpah – leži Mozartovo mesto Salzburg.

Obe rečni dolini že od nekdaj povezujeta južno Nemčijo s Švico in preko prelaza Brenner z Italijo. Velikanske akumulacijske elektrarne kot Kölnbreinspeicher (Koroška) ali visokogorska zajezitvena jezera Kapruna pričajo o pomenu alpske vodne energije za oskrbo z električnim tokom. Alpam oz. alpskemu predgorju pa poseben čar dajejo tudi z visokimi gorami obdana jezera, kot so recimo romantična jezera regije Salzkammergut kot Wolfgangsee, Attersee, Mondsee, Hallstätter See in Traunsee.

Edinstveni gorski svet

Ob pohodništvu in planinarjenje je mogoče resnično užiti edinstvenost avstrijskega gorskega sveta. Ko recimo hodite skozi goste gozdove ob vznožju gora, kjer srečujete hraste, rdeče bukve, smreke, bore in macesne. Ali pa naletite na tipične alpske rože: encijan, planinske rese (rododendron), kamnokreč in mogoče celo redka planika. Ali pa, ko opazujete alpske živali kot gamsi, kozorogi, svizci, alpske kavke in snežni jerebi.

Na stotine planin v poletju nudi hrano ne le za živini, temveč tudi prenočitvene možnosti ter kulinarične dobrote za pohodnike. Za veliko pozornost vsako leto poskrbi odgon živine v dolino ob koncu poletja. Živali se ob tej priložnosti umetniško okrasi, v vaseh pa sta na voljo glasba in ples. Številni od alpskih običajev so se nepopačeni ohranili vse do danes: z "dvanajstimi dnevi po božiču" so povezani običaji o usodi in prerokovanju ali Pehtina povorka (v maskah). Veselica mlajšega izvora pa je razkošni Festival narcis v kraju Bad Aussee (spomladi).

Športno v pogorju

Alpe je za športne aktivnosti mogoče uporabiti v vsakem letnem času – za plezanje in gorsko kolesarjenje kot tudi soteskanje, jadralno padalstvo ter vožnjo s kanuji in kajaki. Avstrijski nacionalni šport smučanje pa ima na voljo kar 260 žičničarskih podjetij in 7200 km smučarskih prog. Ponudba je še posebej velika v Predarlberškem (Lech/Zürs), na Tirolskem (Kitzbühel, St. Anton na Arlbergu) in v deželi Salzburg (Flachau, Zell am See). Salzburški "Skiwelt amadé" – združenje iz več kot 25 krajev – pa se lahko pohvali s kar 860 km prog in 270 žičniškimi napravami.