Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Raznolikost med regijama Waldviertel in Mühlviertel

Češka gmota severno od Donave velja za najstarejše avstrijsko gorovje, saj je nenazadnje ostanek nekdanjega prakontinenta Gondwana. Avstrijski delež te srednjegorske pokrajine obsega prostrane gozdove in širjave regije Waldviertel kot tudi gričevnato, staro kulturno pokrajino regije Mühlviertel.

Granite rocks in Gmünd in Upper Austria
Waldviertel in Mühlviertel
V "četrti nad goro Manhartsberg" z bolj suhim in neugodnim podnebjem prevladujejo poljedelstvo in gozdarstvo ter ribogojstvo. Prakamnina granit je tu vsepovsod prisotna, v Narodnem parku Blockheide pri Gmündu pa s kolosalnimi "velikimi kamni" (prostostoječi granitni bloki, ležeči eden na drugem) tvorijo spektakularne oblike. Visoko barje je nadaljnja značilnost regije Waldviertler. V Naravnem parku Heidenreichsteiner Moor je močvirje mogoče odkrivati na 2,5 km dolgi poti. 
 

Raznolikost v regiji Bandlkramerland
Pokrajinska raznolikost med gorama Nebelstein (1017 m) na severu in Peilstein (1061 m) na jugu vabi k pohodništvu, kolesarjenju ter pozimi k teku na smučeh. Vzdolž rek Krems, Ysper in Kamp – s tremi mogočnimi zajezitvenimi jezeri za elektrarne – vodijo pohodniške poti, dolino Thayatal pa je mogoče najbolje odkrivati na doživljajskem vodenju skozi Naravni park Thayatal-Dobersberg. Ljubitelji ribolova na podlagi številnih bajerjev prav tako pridejo na svoj račun kot tudi zdravstveno osveščeni gostje, ki si lahko v wellness centrih Moorbades Harbacha, term Laa, v Bad Großpertholzu in v Garsu ob reki Kamp načrpajo novih moči.

Muzeji ob ulici "Textilstraße" v Groß-Sieghartu, Waidhofen/Thaya in Weitra spominjajo na tradicijo regije Waldviertel kot tekstilne regije. Po nekdanjih potujočih tekstilnih kramarjih je regija dobila ime "Bandlkramerland". Kulturni pomen v regiji imajo samostani Zwettl, Altenburg in Geras, grad Heidenreichstein ter dvorci Weitra, Rosenau, Ottenstein in Rosenburg.


Med Donavo in Češkim lesom
Državne kmetije, obrambni gradovi in razkošni dvorci zaznamujejo regijo Mühlviertel, poimenovano po svoji glavni reki, ki se razprostira med krajema Strudengau ob Donavi na jugu in Plöckenstein (1379 m) na severu. Znamenite za to regijo so po eni strani rečne doline z globokimi soteskami delte Donave, po drugi strani pa kmetijsko obdelane površine, katerih višinska lega (pri Rohrbachu ali Freistadtu) te regije spreminja celo v območje z gorskimi kmetijami.
Nekoč je gospodarsko dogajanje regije slonelo na trgovanju med Gornjo Avstrijo in Češko – predvsem s soljo in železom. Vzdolž stare Solne poti je bilo leta 1832 z železnico na konjsko vprego Linz-Budweis položena prva železniška proga v Evropi. Danes so gradovi in razvaline kot Clam (vodenja, koncerti), Piberstein (kulturno središče) in Haichenbach (razgledna ploščad) zgovorne priče preteklosti.

Romantično potovanje po Mühlviertlu
K odkrivanju regije Mühlviertel vabijo panoramske pohodniške poti, ducate muzejev, naravni parki in  galerije s starimi obrtmi od tkalstva do fotografskih kopij načrtov in svečarstva. Ogleda vreden je leta 1218 ustanovljeni prämonstratenski samostan Schlägl ter leta 1146 ustanovljeni cistercijanski samostan Wilhering. Slikanje na steklo je mogoče občudovati tako v kraju Sandl kot v mühlviertlerskem Centru skupnosti v Freistadtu z največjo avstrijsko zbirko slik na steklu. Cilj tako religioznih kot tudi kulturno usmerjenih romarjev pa je več kot 500 let star krilni oltar neznanega umetnika v farni cerkvi Kefermarkta.