Prostrano in raznoliko: Bodensko jezero

V zadnji ledeni dobi (pred 115.000 do 10.000 leti) se je iz Renske doline prerinil ledenik in v alpskem predgorju oblikoval kotlino. V tem koritu se danes razteza 63 km dolgo, 14 km široko in do 254 m globoko Bodensko jezero, ki pripada Švici (27 % obale), Nemčiji (62 %) in Avstriji (11 %). Ob visokih poletnih dneh temperatura vode doseže 26° C, v zadnjih 1.000 letih pa je jezero več kot 30-krat zamrznilo v celoti, tako da ga je bilo nazadnje peš mogoče prečkati leta 1963.

Dejansko Bodensko jezero sestoji iz dveh jezer, Zgornjega (s 473 km² večji del) in Spodnjega jezera, ki je pri mestu Konstanz povezano s štiri kilometre dolgo reko "Seerhein". Ren - najpomembnejši od več kot 200 pritokov - se v Zgodnje jezero zliva v Avstriji pri kraju Hard, teče skozi Bodensko jezero ter ga zapusti pri švicarskem mestu Stein. Okoli ustja reke Ren ("Renska delta") je nastalo cca. 2.000 ha veliko naravno zaščiteno območje s površinsko vodo, vlažnimi travniki in obrečnimi gozdovi, v katerem je svoje domovanje in prostor za gnezdenje našlo okoli 330 ptičjih vrst.

Doživetja jezera z "Belo floto"
Obala jezera je bila pozidana že od mlajše kamene dobe od cca. 3.000 p.n.št. naprej. Kelti so okoli leta 400 p. Kr. naselili kraj, ki je kasneje postal "Brigantium" starih Rimljanov - danes pa je to predarlberško deželno glavno mesto Bregenz. Bregenški festival, v središču katerega so skozi celo poletje uprizoritve na največjem svetovnem jezerskem odru s prostorom za 7000 gledalcev, je mesto spremenil v mednarodno priznano kulturno središče.

Na Bodenskem jezeru se izvajajo vsi vodni športi, kar je povsem samoumevno. Pri tem pa so lahko tudi do 3,5 m visoki valovi zelo nevarni. "Bela flota" podjetja Bodensee-Schifffahrt, ki ima tu že dolgo svoj sedež, ne opravlja zgolj rednih ladijskih prevozov med najpomembnejšimi mesti na obrežju, temveč nudi tudi izletniške vožnje do privlačnih otokov Bodenskega jezera, kot sta cvetlični otok Mainau ter samostanska otoka Reichenau in Lindau.