Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Dežela ob toku: Donava

Donava je za Avstrijo več kot reka: je kulturni prostor in vodna pot, gospodarska in mentalna povezava s Srednjo in Vzhodno Evropo ter privlačna regija dežele.

Donavska zanka v Schlögenu, Gornja Avstrija © Österreich Werbung/Horvath
S skupno dolžino 2850 km je Donava, ki se skozi Avstrijo vije v dolžini cca. 350 km med bavarskim mestom Passau in slovaškim Pressburgom, za Volgo druga najdaljša reka v Evropi. Donavo opevajo številne pesmi, nešteti verzi in reki pa se nanašajo na vsakdanje življenje ob njenem nabrežju. Nekateri reko obravnavajo kot edino pot za potovanje cesarja in kraljev, po njihovih sledeh pa je danes mogoče srečati samostane in gradove, srednjeveška mesta in razkošne rezidence. Ena od najslavnejših potnic po Donavi je bila zagotovo cesarica Elizabeta. Legendarna "Sisi" se je za svojo poroko s cesarjem Francem Jožefom aprila 1854 s parnikom odpeljala na Dunaj.

Danes kolesarska tura po Donavski kolesarski poti med mestoma Passau in Hainburg velja za eno najbolj privlačnih oblik za spoznavanje pokrajine ob Donavi. Na posameznih etapah ture so skorajda povsod na voljo kolesarjem prijazna prenočišča, številni organizatorji kolesarjenj pa organizirajo še prevoz prtljage. Veliko bolj sproščujoče je zagotovo križarjenje z donavsko ladjo, kot ga recimo nudi ladja DDSG Blue Danube.

Dežela samostanov in romarskih poti
Bodisi s kolesom ali ladjo, avtom ali "kako drugače" - kot potnik na Donavi drsite vzdolž pokrajinskih vrhuncev, ki so nanizani kot biseri: na primer osupljiva donavska zanka Schlögener Donauschlinge (Gornja Avstrija), na kateri reka obrne smer svojega toka. Ali pa gornjeavstrijska deželna prestolnica Linz, v kateri znane prireditve kot "Klangwolke" in „Festival "Ars Electronica" potekajo neposredno ob nabrežju. Ali pa "dežela samostanov in romanj" med Linzem in Greinom.

V Melku, kjer se baročni benediktinski samostan palačasto vzpenja nad Donavo, se pričenja ena najbolj očarljivih pokrajin: Wachau, ki šteje k svetovni kulturni dediščini UNESCA: iz gričev vinogradi segajo vse do gozdov in vode, vmes pa molijo skalne pečine in razvaline gradov (npr. Dürnstein), v majhnih vinskih krajih vabijo stare kleti in osmice, spomladi pa se marelična drevesa iz kraja Wachau spremenijo v belo morje cvetov.

Donavska metropola z imperialnim pridihom
Okoli 70 km po toku navzgor potnike pričakuje glavno deželno mesto Dunaj v vsem svojem razkošju: Hofburg in Štefanova cerkev, dvorca Schönbrunn in Belvedere, muzeji in plemiške palače predstavljajo bogato kulturno zgodovino in so vrhunec vsakega dunajskega obiskovalca. Vzpon mesta v zelo obiskano metropolo pa je bil nenazadnje odvisen tudi od njegove lokacije ob Donavi.

Na vzhodnem robu mesta Donava teče mimo elektrarne Freudenau, najmlajše od devetih donavskih elektrarn, ki skupaj predstavljajo kar okoli četrtino celotne avstrijske proizvodnje električnega toka. Narodni park Donau-Auen se od tu razprostira vse do državne meje pri Pressburgu. Ščiti ene zadnjih, velikih in nepozidanih rečnih livad v Srednji Evropi, ki dom nudijo izjemni raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta - od bobrov do trepetlikarja, od kačnika do cipres z mlečkom.

V številnih krajih še danes živijo stari običaji - od vinskih festivalov do religioznih procesij. Povsem romantična je vožnja z ladjo skozi regijo Wachau, ko ob "kresovanju" (okoli 21. junija) s svetilnikom na gričih praznujejo najdaljši dan v letu. Tudi stari običaji "Schifferlsetzens" na sv. Miklavža (6. decembra) ter Spitzu (Spodnja Avstrija) negujejo tako kot nekoč. Pri tem otroci napihnjene ladjice, opremljene s svečami, v tok pošiljajo s posebnim blagoslovom.