Jezerske sanje Salzkammerguta

Regija dom nudi več kot 70 jezerom različnih velikosti med masivom Dachsteina, Mrtvim gorovjem in gorovjem Höllengebirge v zvezni deželi Gornji Avstriji, deželi Salzburg in na Štajerskem. Vsako jezero je samo po sebi edinstveno, vsi pa so kakovosti za kopanje. Poleg jezera Irrsee, močvirskega jezera s temperaturo do 27° C, velja jezero Mondsee s 26° C vodne temperature za najtoplejše v regiji. Sosednje jezero Attersee je z vodno površino 46 km² največje od jezer Salzkammerguta, zaradi ugodnega vetra pa ga še posebej cenijo jadralci. Z globino vode do 191 m je jezero Traunsee najgloblje od jezer Salzkammerguta. Vanj se steka reka Traun, nad njim pa se vzpenja gora Traunstein (1.691 m), zato je že v starih rimskih časih veljal za "srečno jezero" ("lacus felix").

Nič manj veličastna pa ni kulisa okoli jezera Grundlsee ob vznožju Mrtvega gorovja. Od njegove severne obale je v 15 minutah hoda mogoče doseči jezero Toplitzsee, v katerega naj bi nacisti ob koncu 2. sv. vojen potopili na tone zlata. Jezero Wolfgangsee je bilo ovekovečeno v opereti „Pri belem konjičku ("Weißen Rössl") ter v nekaterih televizijskih filmih. V okolici jezer regije Altaussee so v zgodnjem 20. stoletju poletno svežino uživali predvsem pesniki, slikarji in glasbeniki. Toda že v sredini 19. st. so si avstrijski in nemški plemiči Salzkammergut izbrali za svojo poletno rezidenco, o čemer pričajo številne vile in lovski dvorci. V Bad Ischlu je tako še danes mogoče občutiti pridih nekdanje donavske monarhije.

Hallstattska jezera so slavna postala zaradi kraja Hallstatt. Stare hiše iz 15. in 16. st., umeščene med goro in jezersko obalo, naselju dajejo poseben čar. Celemu kulturnemu obdobju pa so ime prinesle prazgodovinske najdbe in najstarejši rudnik soli na svetu (kopanje soli od 1.200 p.n.št.). Čar pokrajine ter njenega kulturnega in industrijskega pomena je UNESCO leta 1997 pripravilo do tega, da je regijo Hallstatt-Dachstein-Salzkammergut razglasil za svetovno kulturno dediščino.