
Do tu govorimo o Zgornjedravski dolini, ki jo obdajajo visoke gore kot gorska skupina Kreuzeckgruppe in Ziljske Alpe, in ki nudi osupljive pokrajinske vtise. Ozke livade, travniki in pašniki spremljajo reko, ki se v svojem zgornjem toku ponaša s 1. kakovostnim razredom vode. S tem pa življenjskega prostora ne nudi zgolj ribam kot šarenka, lipan ter sulec, temveč tudi redkim pticam kot brežnik in mali deževnik.
Raznolikost ob nabrežju
Pod Spittalom pa vse do državne meje s Slovenije se Dravo s skupno desetimi elektrarnami izkorišča za pridobivanje električnega toka, zato je na širokih poteh bolj podobna zajezitvenemu jezeru kot reki. V topli vodi odlično uspevajo ribe kot smuč in ščuka, potočna zlatovčica in linj. Da bi ustvarili gnezdišča in lovske revirje za ptice, so ob spodnji Dravi uredili umetne otoke, zalive in mlake.
Avstrijski del ob Dravi skupno znaša 261 km. Zatem ko reka prečka Slovenijo in Hrvaško, se končno v bližini Osijeka zlije v Donavo.
Raznolikost vzdolž rečnega nabrežja je mogoče odkrivati na 366 km dolgi Dravski kolesarski poti od italijanskega Toblacher Feld pa vse do slovenskega Maribora. Vzdolž poti se nahajajo naravne lepote kot soteska Galitzenklamm, Goldeck, Osojščica, Beljaške Alpe, Wildsteinerjev slap ter znamenitosti kot staro mestno jedro Lienza, dvorec Landskron in grad Porcia.

Donava je za Avstrijo več kot reka: je kulturni prostor in vodna pot, gospodarska in mentalna povezava s Srednjo in Vzhodno Evropo ter privlačna regija dežele.
Več o tem