Avstrija ima tako kot večina evropskih držav nadvse burno zgodovino. In vendarle so se skozi stoletja posamezni elementi avstrijskega značaja vedno znova ohranili.
Začetki
Področje današnje Avstrije od rodovitne Donavske doline do alpskih dolin je bilo že v stari kameni dobi (do okoli 8.000 pr.Kr.) poseljeno. V času Keltov (800 do 400 pr.Kr.) je nastalo prvo kraljestvo Noricum, katerega naselja so obogatela s kopanjem in trgovanjem soli.
To obdobje je svoje ime dobilo po arheoloških najdbah iz Hallstatta, kjer se je danes v muzeju mogoče odpraviti na časovno popotovanje v preteklost: tj. halštatska doba.
V začetku našega štetja so Rimljani zavzeli največji del dežele ter uredili mesta in ceste. Najpomembnejša rimska naselbina v Avstriji Carnuntum (glavno mesto rimske province Zgornja Panonija, ki se je nahajala na ozemlju današnje Spodnje Avstrije) se je razcvetela in postala celo cesarsko mesto. Danes je na tem mestu mogoče občudovati veličastni arheološki park z muzejem in amfiteatrom.
Začetek Habsburške vladavine
Več kot 100 let kasneje je na oblast stopil kralj Rudolf I. kot prvi vladar iz hiše Habsburžanov, ki je od tedaj naprej skoraj 650 let krojila usodo dežele.
Habsburžani
Nekaj več kot 100 let kasneje je na oblast stopil kralj Rudolf I. kot prvi vladar iz hiše Habsburžanov, ki je od tedaj naprej skoraj 650 let krojila usodo dežele. Središče kraljestva je bil dunajski kraljevski dvor (Hofburg), katerega muzeji (Zakladnica, Muzej Sisi) še danes prikazujejo življenje in delovanje vladarske rodbine.
Pod Habsburžani se je dežela povzpela v velesilo in leta 1452 pod vladavino Friedricha III. postala cesarstvo. S pomočjo spretne ženitne politike so si Habsburžani v 15. stoletju zagotovili vpliv nad Francijo in postali celo kralji Španije ter njenih ravno ustanovljenih kolonij v čezmorskih deželah.
Turške vojne
Velik izziv 16. stoletja so bili Turki, ki so prodirali iz Vzhoda. Leta 1529 je osmanska armada uspešno oblegala Dunaj. Vsiljivci so bili sicer pregnani, nevarnost pa je kljub temu ostala še nadaljnjih 150 let. Leta 1683 so Turki zopet stali pred mestnimi vrati. Ponovno so bili odbiti ter s strani vojskovodij, kot je bil princ Evgen Savojski, potisnjeni vse do Beograda.
Barok
Odstranitev nevarnosti vpada Turkov je hkrati pomenila začetek razcveta umetnosti in kulture: nastale so razkošne zgradbe kot npr. ogleda vreden dvorec Schönbrunn (danes svetovna kulturna dediščina) ali salzburški Dom, arhitekti Johann Fischer v. Erlach, Lukas v. Hildebrandt, Jakob Prandtauer ter Daniel Gran, Paul Troger, Franz Anton Maulbertsch pa so v tem času ustvarili številne izredne stvaritve. Pod vladavino cesarice Marije Terezije (1717-1780) so se začele izvajati temeljite reforme na vseh področjih države, ki jih je kasneje nadaljeval njen sin, cesar Jožef II. (1741-1790), kot razsvetljen, liberalen vladar.
Od Bidermajerja do Secesije
S francosko revolucijo leta 1789 in sledečim Napoleonovim prevzemom oblasti se je veliko spremenilo: Avstrija je bila vključena v Napoleonovih vojnah in je leta 1814/15 kot gostiteljica Zimskega kongresa sodelovala pri novi razdelitvi celine.
Šoku, ki ga je revolucija zadala plemiškim družinam v Evropi, sta se v Avstriji cesar Franc I. in njegov državni kancler Metternich zoperstavila z omejitvijo državljanskih pravic in cenzuro. Zaradi tega se je meščanstvo umaknilo med lastne štiri stene. Napočil je čas Biedermajerja. Ljudje so se srečevali za družabnimi omizji v salonih in tako varovali umetnosti. Veliko pozornosti so v tem času vzbujali slikarja Ferdinand Georg Waldmüller in Friedrich Gauermann, komponist Franz Schubert ter pesniki Adalbert Stifter, Ferdinand Raimund in Franz Grillparzer.
Ob koncu tega obdobja je ponovno nastopil čas revolucij: leta 1848 se je zrušilo meščanstvo Ferdinand I., kraljestvo pa je prevzel cesar Franc Jožef I. S svojo grofico Elizabeto, legendarno „Sisi“, je podobi avstrijskega cesarstva dal trajen pečat, ki se je ohranil vse do danes. Svoje rezidenčno mesto Dunaj je z veličastnimi zgradbami spremenil v eno najpomembnejših srednjeevropskih prestolnic, v središče ogromne države številnih narodov, ki se je raztezala preko Madžarske, Severne Italije in daleč na področje Jugovzhodne Evrope.
Kralj valčka Johann Strauss je triumfiral po celem svetu. Sigmund Freud je razvil psihoanalizo. Okoli leta 1900 pa je Dunajski secesijski slog porajal edinstvena dela. Velik vtis sta naredila tako slikarja Gustav Klimt in Egon Schiele kot tudi arhitekta Otto Wagner in Adolf Loos. Sprehod po dunajskem ringu Ringstrasse, obisk muzeja SISI ali Sigmunda Freuda ter avstrijske galerije Belvedere obiskovalcu nudi izčrpen vpogled v to obdobje.
20. stoletje
V mnogonacionalni državi so l. 1914 dosegle vrhunec z umorom avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je bilo povod za prvo svetovno vojno.
Razgibani časi
Napetosti v mnogonacionalni državi so l. 1914 dosegle vrhunec z umorom avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je bilo povod za prvo svetovno vojno. Franc Jožef je umrl l. 1916 in po končani vojni l. 1918 je Avstrija postala republika. To obdobje je zaznamoval nadvse težak gospodarski položaj in politični spori med krščansko socialističnim in socialdemokratskim taborom. To je februarja 1934 pripeljalo do državljanske vojne. Z Majsko ustavo 1934 je zvezni kancler Engelbert Dillfuß vzpostavil avtoritarno stanovsko državo. Julija istega leta so avstrijski nacionalsocialisti izvedli poskus upora, ki je bil zatrt, vendarle pa je bil v tem poskusu umorjen zvezni kancler Dollfuß.
12. marca 1938 je Nemška armada vkorakala v Avstrijo ter deželo kot „Ostmark“ priključila nacističnemu Nemškemu rajhu Adolfa Hitlerja. Po 2. svetovni vojni 1945 se je Avstrija ponovno oblikovala v republiko, a pa so jo še več desetletij dolgo zasedale zavezniške države zmagovalke Velika Britanija, Francija, ZDA in Sovjetska unija.
V 21. stoletje
S podpisom državne pogodbe med zavezniškimi silami in Avstrijo 15. maja 1955 in razglasitvijo “večne nevtralnosti” je Avstrija ponovno postala neodvisna država. Alpska republika med „Železno zaveso“ in Vzhodnim blokom si je hitro pridobila sloves stičišča med Vzhodom in Zahodom. Po vstaji na Madžarskem 1956 in Praški pomladi 1968 je beguncem nudila pribežališče in kmalu postala domovina mednarodnih organizacij (OZN, OPEC) ter gostiteljica pomembnih konferenc in vrhovnih srečanj. Železna zavesa je padla l. 1989/90, l. 1995 pa je Avstrija pristopila k Evropski uniji.
Imperialne zgodbe pripovedujejo zgodovino
„Kdo bi si mislil...?“ Zanimivosti izza kulis imperialne Avstrije.