Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Glasbeni svetovi na Gradiščanskem

Na glasbeno raznolikost Gradiščanske, ki se razteza daleč čez državno mejo, vplivajo različne kulture.

 © Petar Tyran

Več kot 500 let živijo Hrvati in Romi na območju današnje Gradiščanske, ki so dali trajni pečat glasbenemu ustvarjanju v deželi. Z njihovo glasbo povezujemo predvsem en instrument: tamburice. To je dolga lutnja s prečko, pri čemer tonov iz strun ne zvabimo s prsti – kot pri kitari – marveč s hitrimi drgetajočimi gibi s pomočjo lističa za brenkanje, ki ga imenujemo trzalica. Tamburice so prišle šele v začetku 20. stoletja iz Hrvaške na Gradiščansko, zato so relativno mlada, a zelo živa tradicija – z nič manj kot tridesetimi tamburaškimi skupinami in približno 750 člani. In z Romanom Zölssom se Gradiščanska že nekaj let lahko pohvali z domačim izdelovalcem instrumenta, ki obvlada staro umetnost izdelovanja tamburic.

Najbolj znan gradiščansko-hrvaški glasbenik je Willi Resetarits, ki je od sredine 80. let znan pod psevdonimom „Kurti z vzhoda“ (Ostbahn Kurti) in ki s predrznim rokovskim dialektom skrbi za polne koncertne dvorane.

Romska glasba je tesno povezana z zgodovino Gradiščanske in je razveseljevala predvsem ob različnih priložnostih, kot so praznovanja, poroke in dnevi cerkve, na katerih je igrala romska godba, tako imenovane „bande“. Tipična banda sestoji iz violine, viole, klarineta, cimbal in kontrabasa. S časom so pesmi skoraj šle v pozabo, šele v zadnjih letih so jih znova odkrili, namreč skupina Hans Samer Band ali skupina „Romano Rath“ („Romska kri“).

Gradiščanska je znana tudi po svojem bogatem vokalnem ustvarjanju, saj ima skoraj vsaka vas svoj zbor. Gradiščanske ljudske pesmi zaznamuje dvoglasnost, skoraj vsaka zvrst pesmi je z njo usklajena. Nemško govoreče prebivalstvo pa pogosto poje tudi v „hianskem“ dialektu (Hianzisch), ki ga govori v širni regiji Gradiščanski in ga odlikujejo številni ui-zlogi.

Najbolj znani glasbenik na Gradiščanskem je violinist Toni Stricker. V njegovi lirski glasbi najdemo način življenja v Panoniji, torej življenjskem prostoru, ki se razteza vse od Bratislave do Hrvaške, od Blatnega jezera na Madžarskem do Gradiščanske.  Ker v svojem glasbenem ustvarjanju zajema raznolike vplive te regije, se pridružuje tradiciji še enega velikega sina Gradiščanske – komponista Josepha Haydna. Pri ustvarjanju svoje „cesarske himne“ je črpal inspiracijo iz hrvaške ljudske pesmi in ta je danes nemška nacionalna himna.

Igranje na tamburice
Tamburaški orkester Steinbrunn
Ostbahn-Kurti
Toni Stricker
Avstrijska ciganska glasba
Center Franca Liszta v Raidingu