Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Kultura kavarn na Dunaju

Dunajčani pravijo, da so leta 1683 ob odhodu Turkov po neuspešnem obleganju uplenili vreče s kavnimi zrni. In dejansko, če odkrijemo prijetno stran tega dejanja, ima zasluge za to vohun cesarskega dvora, ki je leta 1685 ustanovil prvo dunajsko kavarno.

Café Korb in Vienna © Österreich Werbung/Lammerhuber
300 let kasneje je kavarna institucija, ki se ne more primerjati z nobeno na svetu: Dunajčani so iz pitja kave naredili kulturo in ustvarili neprecenljiv življenjski užitek. Kavarna nas že ob vstopu razvaja s prijetnim ambientom. Žametne klopi objemajo mize iz marmorja, po parketu poplesavajo Thonetovi stoli, ogledala pa odsevajo rahlo zastrto svetlobo. Nekatere kavarne se ponašajo z zares razkošno opremo. Obrabljena in zatemnjena pričara kavarni tisto, kar najbolj potrebuje: atmosfero.

Naročilo kot vstopnica
V kavarni vstopimo v čas, ki je odmaknjen od dnevnega vrveža. Vstopnica je že več generacij skodelica kave. Najprej izberemo kavo, najsi bo to mala kratka črna kava (Kleiner Schwarzer), dvojna kava s stepeno smetano (Kapuziner), kava z veliko smetane v tipičnem kozarcu z ročajem (Einspänner) ali pa večja dolga kava z mlekom ter spenjenim mlekom na vrhu (Melange) – to je le nekaj od specialitet – in nato počnemo v sproščenem miru tisto, kar si želimo: beremo časopis, ki nas pričaka v svežem izvodu, prelistamo knjige, ki smo jih prinesli s seboj, deskamo po internetu s pomočjo brezžične povezave WLAN, razpravljamo o bogu in svetu ter sklepamo posle. V nekaterih kavarnah vabijo k igri tudi mize za igranje kart in biljard iz cesarsko-kraljevskih časov. Dunajska kavarna je tako „podaljšana dnevna soba“, ob čemer nismo niti doma niti na prostem ter je idealna za ljudi, ki potrebujejo družbo.

Okoli leta 1900 se je krog avtorjev zapisal v zgodovino kot literati kavarne:  v kavarni se niso le izmenjavali, temveč so jo dojemali tudi kot svoje delovno mesto. Eden izmed njih, Peter Altenberg, je svoj stalni lokal kot naslov in poštni naslov napisal celo na svojo vizitko – kavarna Café Central je to obeležila s postavitvijo njegove figure iz lepenke pri vhodu. Pred pisatelji so kavarno odkrili že komponisti: Johann Strauß, sin in oče, sta tam predstavila nove mojstrovine  – tudi Mozartove in Beethovnove skladbe so prav v kavarni postale popularne.

Razvajanje je na rednem programu
Dunajske kavarne pa imajo še eno posebnost: že sami odpiralni časi od zgodnjih jutranjih ur do polnoči so občudovanja vredni. K temu spada še osebje, večinoma natakarji, ki jih pokličemo „gospod natakar“ in svojo priljubljenost dvigajo s hitrim naročilom, ki ga spremljata besedni humor in dunajski šarm. Da ne pozabimo omeniti udobnega sedenja in seveda tudi majhnih prigrizkov, sladkih ali pikantnih, zaradi katerih je daljši postanek v kavarni tako zelo prijeten. H klasični ponudbi spadajo dnevne jedi, klobase z gorčico ali obloženi kruhki, očarljiva pa je kombinacija časopisa in zajtrka.

Ob tem so sladice poseben čar vsake kavarne. Skoraj vedno so narejene v hiši, ponavadi po dobro varovanih domačih receptih: „rezina Sperl“ kavarne Café Sperl je ena takšnih dobrot ali pa domača torta v kavarni Café Alt-Wien. Kavarna Café Korb, ki jo danes cenijo po njeni originalni opremi v stilu 50-tih let prejšnjega stoletja, vam postreže z najboljšim jabolčnim zavitkom v mestu. Kavarna Café Hawelka pa vas preseneti s svojo specialiteto – sveže pripravljenimi, težko pričakovanimi buhteljni s češpljevo čežano ob 22. uri, ki so takoj zatem razprodani.

Ne glede na to, zakaj Dunajčani zahajajo v kavarno – za sprostitev, za zabavo, da se okrepčajo, da berejo ali da opazujejo in so opaženi – pri tem vedno pridobijo: kavarna je življenjski eliksir – dlje časa ostaneš, toliko večji učinek ima.

DUNAJSKE KLASIČNE KAVARNE – izbira

Café Hawelka
Café Landtmann
Café Sacher
Café Central v Ferstlovi palači
Café Goldegg
Café Sperl
Café Dommayer
Café Korb

Druge dunajske kavarne