
Planina – redko kateri kraj je tako očarljiv, kot so oddaljeni poletni pašniki visoko v hribih. Življenje planšarjev je postalo skoraj simbol za prvotnost in harmonijo z naravo. V Bregenškem gozdu je še nekaj sto takih planin. V robatem vorarlberškem dialektu jim rečejo „Alp“ (planinski pašniki), najdemo pa jih v redki, zelo raznoliki obliki: pozno pomladi, ko v dolini začne zmanjkovati krme, se z živino preselijo sprva na pašnik Vorsäß, ki se nahaja na srednji višini. V začetku julija se nato povzpnejo v visokogorje, ki se lahko razprostira nad gozdno mejo. Septembra pa krave ljubeče okrasijo in se z njimi svečano vrnejo s planine.
Vse spretnosti za to zahtevno obliko gospodarstva, za katero je potrebno veliko ročnega dela in razumevanja narave, se že stoletja ustno prenašajo iz ene generacije v drugo. Ker krave s tako rejo celo leto krmijo le s senom, svežo travo in zelišči, pridelajo danes redko travniško mleko, ki je dokazano bolj zdravo, aromatičnega okusa in iz katerega zahvaljujoč njegovi ugodni mikrobiologiji nastane nezamenljivo markanten sir. Gorski in planinski sir sta najbolj znana predstavnika več kot 30 regionalnih zvrsti, od katerih se nekateri nikoli ne znajdejo v običajnih trgovinah.
Pohodniki lahko po novem srečajo železne figure v naravni velikosti, ki so del umetniške instalacije „Horizon Field“ umetnika Antony-ja Gormley-ja. Po sledovih življenjske kulture vodita dve novi pohodniški poti. Za kulinarične užitke pa poskrbi sirarska jesen.
„Horizon Field“ in jesen sira v Bregenškem gozdu
