
V mestu Steinberg na Gradiščanskem, pol ure vožnje z avtom južno od mesta Eisenstadt, stoji dolga bela hiša s temno modrimi naoknicami in vrati. Kdor vstopi, vdihne stari, zemeljski vonj kopeli. To je barvna kopel, v katerem se indigo, ki nosi ime po svoji državi izvora Indiji in se pridobiva iz tropskega grma, topi v apnu in vodi. V kamnitih kadeh globoko pod zemljo ta raztopina na površini skrivnostno sije v modro-črnem odtenku; pod njo je svetlo rumena in zelena plast. Šele ob stiku s kisikom iz zraka se razvije tipična modra barva. Če v to raztopino potopimo blago, je vzorec že natisnjen. Saj indigo tisk nastane s postopkom tehnike negativa.
Tako nepredirna kot je kopel na površini, tako skrivnostne so recepture. Slednje se že iz generacije v generacijo prenašajo le znotraj družine. Eno je mešanica barvne kopeli, drugo pa tako imenovano lepilo. To je svetleča mešanica turkizne barve, ki nanesena z modeliranjem ali ročnim tiskom s tehniko valjanja oblikuje vzorec. Poleg gume, rastline arabicum, barvnih pigmentov, gline in vode obstaja vrsta skrivnostnih sestavin, ki vplivajo na uspeh tiska. Šele ko je blago tesno zapečateno – lepilo se po barvanju izpere – se vzorec kasneje pokaže v svoji naravno beli barvi in v vseh svojih finih detajlih jasno v kontrastu do indigo modre barve.
Na glasbeno raznolikost Gradiščanske, ki se razteza daleč čez državno mejo, vplivajo različne kulture.
Glasbeni svetovi na Gradiščanskem
