Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Alpska tradicija še živi

Kdor meni, da so avstrijski hribi svet zase, se moti. Že od nekdaj so bili njihovi prebivalci v stiku z drugimi regijami in kulturami.

Berliner Hütte in the Zillertal Alps © Österreich Werbung/Peter Burgstaller
Berliner Hütte in the Zillertal Alps © Österreich Werbung/Peter Burgstaller
Grossglockner High Alpine Road © Großglockner Hochalpenstraße
Grossglockner High Alpine Road © Großglockner Hochalpenstraße
Krimml Waterfalls in SalzburgerLand © OeAV Sektion Warnsdorf/Krimml
Krimml Waterfalls in SalzburgerLand © OeAV Sektion Warnsdorf/Krimml
Že prvi prebivalci visokogorskih regij zahodne Avstrije so za svoj življenjski prostor raje izbrali višje ležeče, težko dostopne gorske planote, ki so se jim zdele privlačnejše od takrat močvirnatih, brezpotnih in hudourniških dolin. Dozdevno neosvojljiva gorovja so prečkali že v zgodnji zgodovini in trgovali z območji vse do Sredozemlja. Najboljši dokaz za to je mož, ki so ga leta 1991 odkrili na ledeniku v Ötztalskih Alpah na nadmorski višini 3200 m in ki je pred 5300 leti trgoval na območju ob Gardskem jezeru. Arheološko senzacijo so poimenovali „Ötzi“.
 
Tako kot se je „Ötzi“ gibal med različnimi dolinami in vegetacijskimi pasovi, se je do danes ohranila „razgibana“ tradicija alpskega načina življenja. Slednja je tesno povezana z živinorejo, ki je bila od samega začetka osrednja gospodarska dejavnost naseljencev. Zato je gnanje živine na planino in vračanje v dolino ena izmed živahnejših tradicij, ki se je ohranila v avstrijskih alpskih regijah.  Na začetku poletja okrog binkošti pastirji in planšarji ženejo živino na planino, v sredini septembra pa se običajno vračajo v dolino. Predvsem gnanje živine nazaj v dolino spremlja poseben praznični obred. Če je poletje potekalo mirno in brez večjih nesreč, so črede ob vrnitvi posebno lepo očiščene, krave pa imajo na glavah okrasje iz rododendrona ali ruševja ter bodečih než in svilenih rož. 

Večino etničnih skupin v Alpah so sprva predstavljali kmetje in tovorniki. Tovorniki so bili prvi alpski „špediterji“. Stoletja so na hrbtih konj (pogosto so za tovorjenje uporabljali haflingerje) čez težko prehodne alpske prelaze tovorili sol, vino, žganje in pa tudi zlato ter srebro.  Če se podate na pohod po gorskih tovornih poteh, lahko to prastaro tradicijo alpskih regij doživite še danes:  npr. v Visokih Turah, kjer poteka najkrajša, ampak hkrati tudi najzahtevnejša povezava z jugom. Ena izmed najslikovitejših starih tovornih poti je v Pinzgauu v deželi Salzburg, ki vodi mimo Krimmlskih slapov, ki so najvišji slapovi v Evropi. Ko pustite svet bobnečih in strmo padajočih ledeniških voda za sabo, pridete po čudoviti visokogorski dolini s prostranimi gorskimi travniki do koče Krimmler Tauernhaus, ki je stara več kot 600 let in je bila nekoč pomembna postojanka za tovornike. Gostilniška soba je ohranjena v svojem prvotnem stanju in je danes pod spomeniškim varstvom.

Kar cela koča, namreč Berlinska koča v Zillertalskih Alpah, je pod spomeniškim varstvom – in sicer kot prva na Tirolskem: otvorili so jo leta 1879 in je bila od vsega začetka v oskrbi planinskega društva Berlin. Notranjost koče je okras zillertalske rokodelske umetnosti.
Ob prelomu stoletja je postala koča, ki leži ob stari tovorni poti, ne samo postojanka za alpiniste, temveč za celotno novo generacijo tovornikov. Tako je dobila poštni urad, čevljarsko delavnico in temnico za fotografe. Danes pridejo planinci do koče Berliner Hütte iz kraja Jenbach v treh urah. Koča leži na 2.044 m nadmorske višine in je odlično izhodišče za pohode. Planinci pa lahko tudi le preprosto uživajo ob pogledu na osupljivo lepoto tamkajšnjih tritisočakov.
 
Verjetno najstarejšo alpsko tovorno pot lahko danes udobno prevozite z avtom: in sicer po visokogorski alpski cesti na Veliki Klek (Großglockner).  Ko so v 30-tih letih prejšnjega stoletja gradili to veličastno cesto čez prelaz, je arhitekt Franz Wallack, odkril nekaj nenavadnega. Ugotovil je, da je pot nekoč že obstajala. Dokaz za to so našli na vrhu prelaza Hochtor, na 2504 m nadmorske višine: odkrili so majhen bronasti kip z ogrinjalom iz levje kože. Pri gradnji ceste so odkrili prastaro trgovsko pot Keltov, ki je potekala čez Visoke Ture in je bila najkrajša povezava med Salzburgom, takratnim keltsko-rimljanskim Juvavumom in Oglejem (Aquileia)  ob Jadranskem morju. Danes lahko greben Visokih Tur med majem in oktobrom prečkate vzdolž najvišje avstrijske gore z avtom ali motorjem, največji športni privrženci pa kar s kolesom. Tisti, ki se boste ustavili na prelazu Hochtor, pa se spomnite, da ste na kraju, kjer so že pred 300 leti tovorili železo, sol, kositer, les, lan, volno in čevlje proti Sredozemlju.