Navigacija Vsebina Aktivnosti v Avstriji
 
 

Arhitektura – preprosta in postmoderna

Arhitekture se ne zaznava več kot zgolj edine umetnostne oblike, temveč kot vsakodnevno kulturo v pokrajinskem in družbenem sklopu.

Muzejska četrt z MUMOKom in Leopoldovim muzejem © MQ/Robert Steiner
Muzejska četrt z MUMOKom in Leopoldovim muzejem © MQ/Robert Steiner
Kronološko gledano vas arhitekturni spomeniki Avstrije odpeljejo na popotovanje skozi stoletja: gradovi, dvorci in samostani, srednjeveška središča naselij ter imperialne razkošne zgradbe pričajo o  spremembi slogov.

Današnja arhitektura Avstrije je simbol za slog oz. skrbno premišljeno vsakodnevno kulturo – od minimalizma in redukcionizma do dekonstruktivizma – bodisi javno, kot v primeru Muzejske četrti na Dunaju, ali zasebno, kot na kmetijah vinarjev in poslovnih zgradbah velikih podjetij.

Hkrati je Avstrija na področju ekološke gradnje že vrsto let usmerjana v prihodnost. Arhitekturna tematska področja se pri tem razlikujejo od dežele do dežele. Skupno vsem pa je odnos do obdajajoče pokrajine oz. dialog z obstoječo arhitekturo.

Moderna arhitektura v Avstriji

Natisni Priporoči OznačitiOznačen
By activating theses fields, information will be sent to Facebook, Google or Pinterest in the USA and can be used and stored by these companies. Settings
Activate permanently and allow data transmission
By activating theses fields, information will be sent to Facebook, Google or Pinterest in the USA and can be used and stored by these companies.
 
 

Interaktiven zemljevid Avstrije

 

Odkrijte počitniško deželo Avstrijo s pomočjo interaktivnega zemljevida! Tu najdete pohodniške in kolesarske ture, slike, prenočišča, počitniške namige in še veliko več.

Vklop celotnega zaslona
 

Sorodni članki

  •  
    Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj © Österreich Werbung/Kalmar

    Muzeji in galerije

    Muzej v današnji obliki je otrok razsvetljenstva. Seveda so umetniške zbirke obstajale tudi že v preteklosti, vendar pa so se večinoma nahajale v zasebnih lasti, zato so bile javnosti nedostopne. Od 18. stoletja naprej so se počasi začeli zavedati pomena tovrstne oblike izobraževanja in hkrati odpirati vedno več zbirk tudi za širšo javnost. Za Avstrijo se je tovrsten razvoj začel s cesarjem Francem I. Štefanom, soprogom Marije Terezije.

    Več o tem