Čas za Mahlerja

„Občinstvo - o nebesa - le kakšen obraz bo naredilo ob tem kaosu, teh pradavnih zvokih, ob tem prekipevajočem, rjovečem, bobnečem morju?" se je Mahler obupano spraševal pred premierno izvedbo njegove V. simfonije leta 1904 ter si globoko v sebi zaželel, da bi to delo lahko predstavil šele 50 let po njegovi smrti. S tem je podal osupljivo natančno navedbo časa: neprekinjeni „Mahlerjev razmah" se je namreč pričel v 1960-ih letih in je zasenčil vse, kar se mu je pripetilo še za časa njegovega življenja.

Leta 2010 bo minilo 150 let od njegovega rojstnega dne, leta 2011 pa 100 let od njegove smrti. Ob tej priložnosti bo ves svet kar dve leti zapored častil Gustava Mahlerja. In le kako bi se lahko slavnemu dirigentu in skladatelju bolje približali, kot skozi njegovo glasbo, skozi te „pradavne zvoke", ki zahtevajo najvišjo mero pozornosti in visoko sposobnost vživetja? Mahlerjevi koncerti so resnično skoraj meditativno doživetje. Na bogatem koncertnem koledarju avstrijskih, predvsem pa dunajskih odrov, bodo na voljo njegova najlepša dela. Maja 2010 bo recimo v Musikvereinu v petih večerih zazvenela Mahlerjeva V. simfonija - in sicer v izvedbi Dunajskih filharmonikov pod taktirko Daniela Gattija.

„V slogu Mahlerja" pa bo tudi na avstrijskem Koroškem: julija namreč Glasbeni forum Klagenfurt-Viktring v sodelovanju z umetniškim direktorjem Manfredom Paulom Westphalom prireja inovativni glasbeni in medijski festival „MAHLER Contemporary", ki se bo zavedno osredotočil na sodobne Mahlerjeve priredbe s področja džeza in klasične glasbe. Tu ob Vrbskem jezeru je namreč genialni skladatelj v naravi našel svoj mir in številne inspiracije. Obiščite "Skladateljsko hišico Gustava Mahlerja" in dovolite, da vas "genius loci" prevzame.

Kdor želi bolje spoznati Mahlerja kot človeka, nikakor ne more mimo žensk in mesta Dunaj, saj je bilo njegovo življenje z obojim izredno povezano. Mahler je tako kot redko kateri drug skladatelj svoja srečanja in razmerja s karizmatičnimi ženskami vnašal v svojo glasbo. Nekatere celo njegov legendarni Adagietto iz V. simfonije razlagajo kot ljubezensko izpoved „največji femme fatal 20. stoletja": Almi Mahler, nenavadno lepi, umetniško nadarjeni in s strani uglednih moških zelo zaželeni ženski, ki še danes vzbuja prenekatere polemike. O ljubezni in zakonu s to „neukrotljivo muzo" pa pripoveduje tudi novi film Percyja Adlonsa „Mahler na kavču".

Seveda pa je za Mahlerja obstajalo še eno usodno razmerje, ki nikakor ne sme ostati neomenjeno, in sicer razmerje z Dunajem. Avstrijski gledališki muzej (Theatermuseum) na svoji razstavi (11.03 - 03.10.2010) tematizira vlogo, ki jo je Mahler odigral za Dunaj in Dunaj za Mahlerja, začenši pri mladostniških letih pa vse do njegovih let kot dvorni operni direktor ter zadnjih let življenja. Na tretjem nadstropju edinega dunajskega glasbenega muzeja, v Hiši glasbe (Haus der Musik), je skladatelju stalno posvečen poseben prostor. Na voljo so tudi vodeni in individualni ogledi skozi mesto po sledeh maestra. Kdor bi si poleg tega želel ustvariti podobo Dunaja v obdobju „fin de siecle" (nova romantika), lahko med drugim v Belvederu in Leopoldovem muzeju občuduje znamenita dela dunajske secesije ter se - kadarkoli - ustavi v kavarnah Griensteidl, Central ali Landtmann.