Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Cesarska Avstrija

Habsburžani so bili v času svoje večstoletne evropske vladavine znani ne le po tem, da so bili veliki graditelji, temveč tudi po tem, da so veliko potovali – kar je ne nazadnje razvidno iz raznolikih imperialnih zgradb, ki jih najdemo po vsej Avstriji.

Hofburg Vienna © Hofburg Kaiserappartements
Hofburg Vienna © Hofburg Kaiserappartements
Imperial Villa Bad Ischl © Kaiservilla
Imperial Villa Bad Ischl © Kaiservilla
Schloss Hof in Marchfeld © Lois Lammerhuber
Schloss Hof in Marchfeld © Lois Lammerhuber
Ne glede na to, ali smo v Gradcu, Innsbrucku ali na Dunaju: po vsej deželi lahko sledimo dediščini avstrijske imperialne preteklosti, ki pa ni nikjer tako opazna kot v glavnem mestu Dunaju. Že ob obisku ene izmed mnogih starih dunajskih kavarn lahko začutimo ta cesarski pridih. V centru mesta so sledi cesarske dinastije opazne vsepovsod: cerkev sv. Avguština (Augustinerkirche) na trgu Josefplatz je bila nekoč prizorišče porok habsburških gospodov in gospa, cesarska grobnica pod Kapucinsko cerkvijo (Kapuzinerkirche) pa je bila zadnje počivališče kronanih glav. Večino obiskovalcev pa seveda privlačijo čudoviti gradovi, kot je baročni grad Schönbrunn, v katerem je, ne boste verjeli, 1.441 sob. Veličastni saloni in dnevni prostori cesarske družine letno očarajo okrog 1,5 milijonov obiskovalcev; čeprav so že samo umetniško oblikovani parki vredni ogleda. Ne samo turisti, tudi domačini se radi odpravijo tja, se sprehodijo do Gloriette in do najlepše ležeče kavarne na Dunaju ali pa se sprostijo v najstarejšem, še obstoječem živalskem vrtu na svetu. V grajskem parku je tudi vsakoletni poletni koncert Dunajskih filharmonikov – glasbeno doživetje posebne vrste, saj poteka pred veličastno kuliso razsvetljenega gradu, vstop pa je prost.
 
Tudi v dunajskem Hofburgu, ki je bil namenjen predvsem reprezentančnim namenom, lahko obiščete nekdanje cesarske apartmaje. Posebno nazorno je cesarski vsakdan prikazan v zakladnici srebrnine (Silberkammer): obiskovalci si lahko ustvarijo vtis o kulturi obnašanja pri mizi, ki kaže na tipično nezmernost Habsburžanov, in o stroških dvora, ki je štel več kot 5000 ljudi. „Muzej cesarice Sisi" pa omogoča vpogled v zasebno življenje znane cesarice; poleg njene kopalnice in telovadnice, je med drugim razstavljena tudi rekonstrukcija obleke, ki jo je nosila na svoji dekliščini, njena jutranja halja in njena posmrtna maska. Vse to so tihe priče življenja, ki se je prezgodaj nasilno končalo – vendar pa je to odločilno vplivalo na nastanek „mita o Sisi“.
 
Nasprotno pa je nadvse živahno na terasah gradu Hof ob Donavi, ki je bil nekoč in je še danes namenjen zabavam. Na zabavah v slogu baroka lahko še dandanes začutite bogat življenjski stil tedanjega časa. Razkošen grad je bil najprej „cesarska nagrada“, ki jo je od od Habsburžanov v zahvalo prejel princ Evgen Savojski, ker je premagal turške vpadnike. Ko je bila zgradba že vidno razpadla, so jo na prelomu tisočletja obnovili in ji povrnili ves nekdanji sijaj.
 
Prav tako dobro ohranjena je cesarska vila (Kaiservilla) v Bad Ischlu, kjer je plemstvo poleti uživalo v prijetni svežini. Ko se je začelo poletje, so se Habsburžani preselili v Salzkammergut - in kdor si je lahko privoščil, jim je sledil.   
Vse se je začelo z obiskom toplic, ki ga je cesarskemu paru Francu Karlu in Sofiji  Bavarski, ki takrat še nista imela otrok, priporočil njun zdravnik. Vendar pa je tudi  njun sin cesar Franc Jožef s svojo ženo Elizabeto preživel veliko poletij v cesarski vili v Bad Ischlu - v poletnih mesecih jo lahko obiščete in si ogledate, v čem je užival cesar s svojo družino. Že takrat je zahtevne brbončice z izbranimi sladicami razvajala dvorna pekarna Zauner – še danes ne smete zapustiti Bad Ischla, ne da bi se ustavili pri „Zaunerju".
 
Ne toliko zaradi razvedrila, temveč predvsem iz političnih razlogov, so se Habsburžani naselili tudi na Tirolskem: Innsbruck, „glavno mesto Alp", se je cesarju Maksimilijanu I. zaradi odličnih prometnih povezav zdel idealno mesto za rezidenco in širitev proti Zahodni Evropi. Danes nas na čas njegove vladavine spominja predvsem legendarna „Zlata strešica": Ta dvorna loža z najlepšim pogledom na glavni trg je hitro postala najrazpoznavnejši znak Innsbrucka. Cesarjev nagrobni spomenik v dvorni cerkvi (Hofkirche) v Innsbrucku še danes velja za enega izmed umetniško najpomembnejših renesančnih del v Srednji Evropi.
 
Bolj skriven pa je namig za ogled zgradbe Herzogshof v Gradcu, kjer so Habsburžani opravljali uradne posle kot deželni knezi Štajerske: celotno fasado zgradbe, preko 220 m², je baročni slikar Johann Mayer poslikal s freskami, ki predstavljajo bogove iz rimsko-grške mitologije. Res so imeli izbran okus, ti Habsburžani. In še danes lahko uživate v pogledu na njihovo zapuščino, tudi če niste oboževalci Avstro-ogrske monarhije.