Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji
close
Please choose your country:
Or choose your language:

Gustav Klimt

Rojen 14. julija 1862 v Baumgartnu pri Dunaju. Umrl 6. februarja 1918 na Dunaju. „Naslikal bom svoje dekle, kot mi je všeč in pika!“

Beethovenfries, Vienna Secession © Österreich Werbung/Trumler
Kariera Gustava Klimta se je pričela zgodaj: pri 14 letih je sin zlatarja, priseljenca iz Böhmna, dobil štipendijo na dunajski šoli za umetnost in obrt avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo. Po zaključku šolanja leta 1883 je s svojim bratom in sošolcem Franzem Matschem ustanovil skupni atelje, v katerem so približno deset let izdelovali številne dekorativne, stenske in stropne freske na palačah, vilah in gledališčih.

Zgodovinske slike so bile takrat zelo priljubljene in so Klimtu prinesle zlati križ za zasluge, odlikovanje cesarja in članstvo v dunajski hiši umetnosti. Danes bi zgolj zaradi tega verjetno utonil v pozabo.

Toda po letu 1890 se je čedalje bolj oddaljeval od toge akademske tradicije, iskal individualni slog, postajal ekspresionističen in razvijal svoje značilne ploskovne kompozicije. Leta 1897 je izstopil iz Hiše umetnosti in kot soustanovitelj in prvi mož Dunajske secesije napovedal boj državnim smernicam  glede umetnosti.
Leta 1900 je uspehe razvajenega umetnika pretresel škandal. Njegova stropna freska „Filozofija“, izdelana po naročilu za avlo Univerze na Dunaju, ki je bila na svetovni razstavi v Parizu nagrajena z zlato medaljo, je naletela na grobo zavrnitev pri profesorjih in v javnosti. Mračno-morbidno in visoko erotično delo so označili za odvratno in pornografsko. Na koncu jo je s še dvema drugima slikama odkupil in jo razstavil v svoji zasebni zbirki.

Klimt se je kasneje sprl s secesijo in živel vse bolj odmaknjeno, vendar produktivno in vse prej kot vzdržno. S svojim denarjem je ravnal razsipniško, njegove obilne večerje so bile legendarne, svoje modele je bogato nagrajeval in z nekaterimi spočel otroke. O njegovih številnih odnosih z damami iz visoke družbe se špekulira še danes.

Poleg z vso predanostjo ustvarjenih ženskih portretov je bil uspešen tudi s slikami pokrajine, katerih svojevrstno ploskovni učinek nastane, medtem ko opazuje motive skozi daljnogled.
Kljub njegovemu velikemu uspehu kritiki njegovo delo še desetletja po njegovi smrti največkrat označujejo kot dekorativno. Danes je njegova umetnostnozgodovinska ključna vloga pri razvoju secesije nedvomna.

Zadnji atelje Gustava Klimta
Nadaljnje informacije o Gustavu Klimtu

Največja zbirka Klimtovih slik na svetu:
Zgornji Belvedere

Nadaljnje slike v Leopoldovem muzeju:
Leopoldov muzej