Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji
close
Please choose your country:
Or choose your language:

Gustav Klimt – njegovo delo

Kot eden najpomembnejših predstavnikov dunajske secesije je Gustav Klimt ustvaril dela, zaradi katerih je postal – in vse do danes ostaja – najslavnejši avstrijski slikar.

Beethovenfries, Gustav Klimt © Österreich Werbung/Trumler
Zgodnja leta ustvarjanja
Po zaključeni umetniški izobrazbi se je Gustav Klimt začel na poklicnem področju uveljavljati kot dekorater notranjih prostorov. Med drugim je opravljal dekoraterska dela v mogočnih stavbah na območju krožne ceste Ringstraße, v to zgodnjo fazo ustvarjenja pa spada tudi opremljanje stopnišč avstrijskega narodnega gledališča Burgtheater in Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju. Umetniška in finančna priznanja so se vrstila že od samega začetka.   

Toda Gustav Klimt je hrepenel po novem načinu upodabljanja. S 35 leti se je znašel na čelu secesionistov, katerih osnovni cilj je bila prenova umetnosti - iz tega razloga so se pokazali tudi nadvse odprti do novih mednarodnih smeri v moderni umetnosti. V dunajski secesijski zgradbi, ki jo je dokončal Joseph Maria Olbrich, so se vrstile revolucionalne razstave, katere so spremljali številni skandali. V protestnem pismu, ki je nastalo ob razkritju Klimtovih fresk za Dunajsko univerzo, se je dalo prebrati: „Ne borimo se proti goli umetnosti, ne proti svobodni umetnosti, temveč proti odvratni umetnosti.” Toda na Svetovni razstavi v Parizu je Klimt prejel zlato odlikovanje za sliko „Filozofija“ iz cikla fresk za Dunajsko univerzo. Od tega trenutka naprej je veljal za izrazito osebnost, znano v celotnem evropskem prostoru.

Na vrhuncu uspeha
Za vrhunec umetniškega ustvarjanja takratnih let velja razstava v čast Ludwiga van Beethovna leta 1902. Na njej so se uresničile sanje po celostni umetnini, h kateri je prispeval tudi Klimt s svojim monomentalnim Beethovnovim frizom, ki ga dandanes lahko občudujete v zgradbi secesije na Dunaju. Leta kasneje je Klimt začel tesno sodelovanje z Josefom Hoffmannom, soustanoviteljem Dunajske delavnice, s katerim sta oblikovala bruseljsko palačo Palais Stoclet in na ta način ustvarila verjetno najbolj znano celostno umetnino secesijskega sloga.      

S prevlado ornamentike in zlate barve, ki je značilna tudi za Beethovnov friz, se je začela Klimtova „zlata faza“ ustvarjanja, ki je doživela vrhunec leta 1908 z njegovo najznamenitejšo sliko „Poljub“. Klimtova dela z močno simboliko in izstopajočim dekorjem so slavila čutnost in udobje takratnega časa. Toda upodobljena je bila tudi temna stran človeške eksistence: ogroženost, smrt in propad. V poznih letih ustvarjanja je „zlato fazo“ nadomestil dekorativno-ekspresionističen slog, usmerjen k uporabi barv.   

Portreti in risbe
Gustav Klimt velja za slikara vzpenjajočega se meščanstva, katerega ženske predstavnice je portretiral skozi vse faze svojega ustvarjanja. Portret Adele Bloch-Bauer I velja že vrsto let za eno najdražjih slik nasploh. Poleg portretom se je Klimt vse življenje posvečal tudi risbam. Že sam obseg risb – ob okrog 250 slikah je ohranjenih tudi okrog 3.000 risb – kaže pomembnost te umetnostne zvrsti za Klimtovo ustvarjanje. Zaradi visoke kakovosti spadajo Klimtove risbe med najpomembnejšo umetniško zapuščino te oblike. 

Razstave Klimtovih del
Najpomembnejša Klimtova dela se nahajajo v Avstrijski galeriji v Zgornjem Belvederu in v Leopoldovem muzeju. Secesijska zgradba na Dunaju predstavlja Beethovnov fris na istem mestu, na katerem se je delo tudi prvič predstavilo javnosti. S skupaj okrog 400 listi poseduje Muzej mesta Dunaj največjo zalogo Klimtovih risb iz vseh obdobij ustvarjanja, ki bodo ob priliki posebne razstave ob Klimtovem jubileju obiskovalcem prvič predstavljene v celoti. Drugo obsežno zbirko hrani dunajska galerija Albertina.