Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Gustav Klimt – njegovo življenje

Gustav Klimt, svojčas izjemno uspešen in hkrati sporen umetnik, velja za osredno osebnost dunajskega „fin de siècle“, dobe, ki označuje začetek moderne.

Wien Museum Klimt Portrait © Wien Museum

Zgodnja leta
Gustav Klimt se je rodil 14. julija 1862 v kraju Baumgarten v predmestju Dunaja, kot drugi po vrsti izmed sedmih otrok in v malomeščanskih razmerah. Kot otrok in mladostnik je bil priča razcvetu historicizma sedemdesetih let 19. stoletja – razkošne zgradbe vzdolž dunajske krožne ceste Ringstraße so ravnokar nastajale. Kljub težkim razmeram so bili odnosi znotraj družine harmonični in bratje in sestre Klimt so ostali tudi kasneje med sabo tesno povezani.   

Mlademu in nadvse nadarjenemu Gustavu se je z veliko mero požrtvovalnosti  omogočil obisk Dunajske šole za umetnost in obrt, kasnejše Akademije za uporabne umetnosti. Tako se je nadobuden mladostnik kmalu znašel v krogu umetnikov, ki so sodelovali pri oblikovanju in opremljanju ravnokar dograjenih zgradb dunajske krožne ceste Ringstraße. Skupaj z bratom Ernestom in prijateljem Franzem Matschem je ustanovil skupino „Künstler-Compagnie“, ki je deset let opravljala večino dekorativnih del v palačah, vilah, gledališčih ter muzejih na Dunaju in v celotni habsburški monarhiji.

Po smrti brata Ernesta je začela ateljejska skupnost počasi razpadati. Toda Gustav Klimt je v teh letih z umetniškega vidika že zdavnaj prerasel fazo zgodovinsko-dekorativnega opremljanja prostorov. Ob prelomu stoletja, ko je na Dunaju psihoanalitik Sigmund Freud objavljal svoja dela, je začela tudi umetnost ubirati nova pota. Pod vplivom simbolizma je Klimt strmel k novemu, inovativnemu načinu ustvarjanja, ki bi mu omogočal upodobitev mračnih čustev in upapolnih podob iz sanj.     

Dunajska secesija
Leta 1897 se je Klimt v trenutku znašel v središču pozornosti. Kot predsednik Zveze avstrijskih likovnih umetnikov je postal vodilna osebnost tako imenovanih secesionistov, ki so se upirali tedanji klasični umetniški smeri in si prizadevali za preporod umetnosti. Secesijska zgradba na Dunaju je postala razstavni objekt novega gibanja. Obdobje do takrat največjih skandalov v umetnosti je doživelo vrhunec leta 1900 s Klimtovimi freskami za Dunajsko univerzo. Beethovnov friz, ki je nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902, je pomenil začetek nove ustvarjalne faze v Klimtovem delu, v kateri sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, in ki je svoj vrhunec doživela leta 1907/1908 s sliko “Poljub”.

Utiralec poti moderne umetnosti
O sebi Gustav Klimt ni maral govoriti, vedno je raje opozarjal na svoja dela. Kljub uspehu se za časa življenje v družbenih odnosih ni znašel. Najraje se je kazal v modrem slikarskem ogrinjalu in s skuštranimi lasmi, ter govoril v dialektu svojega rojstnega kraja. Kljub podpori in priznanjem s strani avstroogerske cesarske dinastije, ga je dunajska aristokracija vztrajno ignorirala. Veljal je za slikarja vzpenjajočega se meščanstva, katerega ženske predstavnice je pogosto portretiral, podpirali pa so ga tudi številni meceni židovskega porekla, ki so bili do novih smernic v umetnosti veliko bolj odprti. Klimt, ki se vse življenje in kljub večim otrokom ni nikoli poročil, je v Emiliji Flöge, lastnici modnega salona, našel najboljšo prijateljico. Ona je bila ta, ki ga je seznanila s pokrajino okrog jezera Attersee, kjer je preživel večino poletij in ustvaril osupljive krajinske slike.

Po treh desetletjih intenzivnega dela, številnih uspehih in vedno novih sovražnikih, je Gustava Klimta zadela možganska kap, zaradi katere je 6. februarja 1918, v komaj 57. letu starosti umrl. Njegov grob se nahaja na pokopališču Hietzinger Friedhof. Istega leta so umrli tudi drugi kongenialni sodobniki, kot so Otto Wagner, Kolo Moser in Egon Schiele, leto 1918 pa zaznamuje tudi začetek zatona avstro-ogrske monarhije.    

Vila Klimt
Poslednji in edini ohranjeni atelje v dunajski četrti Wien-Hietzing nudi vpogled v delovno okolje in življenje umetnika Gustava Klimta. Ponovna otvoritev bo po obširnih prenovitvenih delih konec septembra 2012.
www.klimt.at

Posebna razstava Klimtovih risb v Muzeju mesta Dunaj, trg Karlsplatz: 16. maj - 16. september 2012
Muzej mesta Dunaj poseduje okrog 400 risb Gustava Klimta, kar velja za največjo zbirko njegovih risb na svetu. V okviru Klimtovega jubilejnega leta 2012 bo zbirka prvič predstavljena v celoti.  
www.wienmuseum.at