Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Gustav Mahler

Rojen 7. julija 1860 v Kalischtu, Böhmen. Umrl 18. maja 1911 na Dunaju. "Moram ostati na vrhu. Nič me ne sme zmotiti ali celo potegniti navzdol. Dovolj težko je že, da se zmeraj držim na vrhu."

Gustav Mahler © Österreichisches Theatermuseum
Igrati kot glasbenik v orkestru pod taktirko Gustava Mahlerja je bilo razmeroma težko. Razdražljiv, živčen zvezdniški dirigent je svoje glasbenike pripeljal do meja njihovih sposobnosti, mučil tiste, ki niso izpolnili njegovih pričakovanj in od svojih opernih pevcev zahteval doslej neznane dosežke.

Rezultat njegovega garanja je bil izreden uspeh pri občinstvu. Že ko je dopolnil 30 let, je veljal za enega največjih dirigentov svojega časa, imel izredno izčrpavajoče turneje po vsej Evropi in vodil najpomembnejše orkestre. 

Med leti 1897 in 1907 v času njegovih dunajskih let je bil Gustav Mahler na višku svoje kariere. Kot direktor dunajske dvorne opere je v do takrat tradicionalni operi uveljavil prelomne reforme: poslovil se je od zastarelih odrskih dekoracij in togo nastopajočih pevcev. Povezal je scenografijo, dejanje in glasbo v dramatično celoto; te novosti so pomenile začetek modernega opernega insceniranja.

Na Dunaju je Mahler izpolnil tudi svoja zasebna hrepenenja. Dal se je krstiti in prestopil h katolicizmu, tudi iz strahu pred protižidovskimi ovirami. Marca leta 1902 se je poročil z 19 let mlajšo Almo Schindler, ki jo je strastno občudoval. Njo je Mahler navduševal kot osebnost in kot dirigent. Čeprav je bila Alma umetnica in je odrasla v okolju Gustava Klimta in Maxa Klingerja, je Mahler zahteval, da se Alma odslej posveti le svojim nalogam kot žena in mati. Z obema hčerkama Mario Anno (*1902) in Anno Justino (*1904) sta zakonca poletne mesece preživela skupaj. Vendar je bil Mahler v tem času tako zelo zaposlen s svojim komponiranjem, da sta le redko počela stvari skupaj. Tudi tragična smrt starejše hčerke leta 1907 ni utrdila vezi med Gustavom in Almo Mahler.

Največji pomen za naslednje generacije je Gustav Mahler dosegel s svojim delom v času počitnic. Odrezan od sveta, v hribih pogosto v hiški, ki jo je zgradil z lastnimi rokami, je komponiral in pisal glasbo, ki je bila izredno napredna za tisti čas. Prekinil je z običajnimi pravili glede oblike in harmonije, eksperimentiral z novimi zvoki in glasbili ter s toni in šumi izven običajnega načina igranja. Ta inovativni pristop, zlasti pri njegovih pozno romantičnih simfonijah, je neprimerljiv. Na Dunaju je njegovo glasbo dolgo časa poslušala le majhna množica navdušencev, večina pa jo je zavračala. Tudi svoje žene z lastnimi kompozicijami ni prepričal.

Konec leta 1907 se je Mahler po številnih sporih odpovedal svojemu položaju dirigenta in direktorja dvorne opere in se odpravil v New York v Metropolitansko opero, kjer je kot dirigent in končno tudi kot komponist doživljal velike uspehe.
Zanemarjena zaradi njegovega delovnega zagona se je Alma leta 1910 spustila v ljubezensko razmerje z arhitektom Walterjem Gropiusem. Slednji ji je napisal ljubezensko pismo in ga po pomoti naslovil na Gustava Mahlerja. Zaradi tega je Mahler skoraj zblaznel. Skladatelj, ki se je v svojih potujočih letih kot mlad dirigent v vsakem novem mestu strastno zaljubil, si je dramatično prizadeval za Almino naklonjenost.

Mahler je leta bolehal zaradi bakterijske bolezni srca. Februarja leta 1911 se je njegovo stanje po napornem koncertu v Metropolitanski operi poslabšalo. Vrnil se je na Dunaj, kjer pa takrat 50-letnemu niso mogli več pomagati.

Delo Gustava Mahlerja
Alma Mahler
Mednarodna družba Gustava Mahlerja Dunaj
Skladateljska hišica na Vrbskem jezeru
Skladateljska hišica v Steinbachu