Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Joseph Haydn

Rojen 31. marca 1732 v Rohrau pri Eisenstadtu. Umrl je 31. maja 1809 na Dunaju. „Ker mi je Bog dal veselo srce, mi bo oprostil, če mu bom veselo služil.“

Portret Haydna © Österreich Werbung
Franz Joseph Haydn je bil sin kolarja. Njegov glasbeni talent so zgodaj opazili in ga spodbujali.

Leta 1740 je Georg von Reutter, glasbeni direktor dunajske katedrale Sv. Štefana, potoval po provinci in iskal talente. Odkril je Haydna in ga kot pevca pripeljal v stolni zbor. Tam so z njim slabo ravnali, med drugim ga je včasih pestila lakota, vendar je bil deležen dobre izobrazbe. Ko je začel mutirati, so ga odpustili.

Sledila so težka leta, v katerih si je kot violinist, učitelj glasbe ali komorni strežaj skladatelja služil denar s priložnostnimi deli. Kljub temu je nadaljeval svojo izobrazbo in komponiral. Z delom se je vztrajno vzpenjal in nazadnje prispel na dvor kneza Esterhazyja, kjer je leta 1766 postal dirigent. Knez Nikolaus I. Jožef Esterházy de Galantha, „ljubitelj razkošja“, je imel svoj lastni orkester, v katerem je tudi sam z navdušenjem ljubiteljsko soustvarjal. Sledilo je trideset srečnih let, v katerih je Haydn komponiral za ta orkester, potoval kot livrirani sluga z razkošnim spremstvom in kot dirigent neutrudno opravljal obsežne naloge.

Ohranjeni portreti majhnega, kozavega genija naj bi bili precej polepšani. Vseeno pa je navduševal s svojo optimistično toplino in nagajivim smislom za humor. Haydn je bil globoko veren. Njegov zakon s prepirljivo, glasbeno nenadarjeno hčerko frizerja je stal pod nesrečno zvezdo, imel pa je ljubezensko razmerje s pevko na dvoru. Haydn je bil dober prijatelj Wolfganga Amadeusa Mozarta, skupaj sta rada ustvarjala v godalnem Kvartetu.

Leta 1790 je skrivnostni knez Nikolaus umrl in zapustil ogromne dolgove. Njegov glasbeno nenadarjeni naslednik je orkester razpustil in Haydna poslal v pokoj. Sledili sta dve finančno izredno donosni in uspešni koncertni turneji v London, kjer so ga poskušali zadržati, o čemer je tudi z vso resnostjo razmišljal.

V glasbenem prodoru je delo „očeta klasične simfonije in godalnega kvarteta“ bistvenega pomena, zlasti njegove sonate so izredno inovativne. Dejstvo, da je bila zaradi bolezni in starosti njegova neustavljiva goreča ustvarjalnost vse od leta 1802 omejena, ga je zelo prizadelo.

Haydn je umrl kmalu po enem od topovskih napadov Napoleona zaradi „splošne oslabelosti“. Na njegovi spominski slovesnosti je zazvenel rekviem njegovega prijatelja Mozarta.

Haydnova rojstna hiša Rohrau 
Haydnova cerkev
Haydnova hiša Eisenstadt
Dvorec Esterházy
Haydnov festival Eisenstadt
Haydnova družba Dunaj