
Kultura v Linzu je raznolika: od interaktivne umetnosti v virtualnem svetu centra Ars Electronica do mojstrovin 19. in 20. stoletja v steklenem Umetnostnem muzeju Lentos, glasbe in gledališča v Brucknerjevi hiši ter v Deželnem gledališču in do sodobnega v Odprti kulturni hiši OK/Offenes Kulturhaus Gornja Avstrija ter razstav v prostorih gornjeavstrijskega Deželnega muzeja.
Staro mestno jedro očara s pomembnimi renesančnimi zgradbami: pričakujeta vas obsežna Deželna hiša in l. 1509 zgrajena stara mestna hiša s svojim ličnim arkadnim dvoriščem. V trinadstropni Mozartovi hiši je Wolfgang Amadeus leta 1783 skomponiral svojo „Linško simfonijo". Legenda pravi, da naj bi v hiši Kremsmünsterhaus leta 1493 umrl cesar Friedrich III., čigar srce in drobovje je pokopano v romanski mestni župnijski cerkvi. V renesančni čas pa segajo tudi začetki Linškega dvorca.
Cerkev sv. Martina, del katere izhaja iz leta 788, je izvorno najstarejša ohranjena cerkev v Avstriji; skupaj z Novo katedralo (posvečena l. 1924) in 20.000 mesti za obiskovalce pa je hkrati največja cerkev v alpski republiki.
Najstrmejša tirna gorska železnica v Evropi vozi na goro Pöstlingberg - s panoramskim razgledom na mesto Linz in ob dobri vidljivosti vse do Alp. Prav posebno doživetje pa nudi izlet z ladjo po Donavi. V Linzu pa ne najdemo zgolj kulture: v središču mesta se namreč nahaja tudi ena najbolj obleganih nakupovalnih ulic v Avstriji. In če se po nakupovalnem pohajkovanju odpravite še v eno od linških kavarn na pokušino slovite linške torte, bo vaš obiska Linza popoln!
V Linzu kulturno dogajanje letno zaznamujejo veliki dogodki: regionalno in mednarodno umetnost in kulturo za vsak okus nudijo Pflasterspektakel, Poletje na Donavi, Festival Ars Electronica, Linzer Klangwolken, Brucknerjev festival, Advent v Linzu in Kulturna zima .
Linz 2009 Kulturna prestolnica Evrope
Kulturna zima v Linzu
Linško poletje na Donavi
Turistični urad Linz
Linz na Tripwolfu

Muzej v današnji obliki je otrok razsvetljenstva. Seveda so umetniške zbirke obstajale tudi že v preteklosti, vendar pa so se večinoma nahajale v zasebnih lasti, zato so bile javnosti nedostopne. Od 18. stoletja naprej so se počasi začeli zavedati pomena tovrstne oblike izobraževanja in hkrati odpirati vedno več zbirk tudi za širšo javnost. Za Avstrijo se je tovrsten razvoj začel s cesarjem Francem I. Štefanom, soprogom Marije Terezije.
Več o tem