Moderna arhitektura v Avstriji

Na Gradiščanskem zorijo najmočnejša rdeča vina in najsladkejša bela vina dežele, vinarji pa so postali napredni investitorji. Številni od njih, kot recimo

Vinogradniško posestvo Esterhazy, so v pokrajino umestili drzne zgradbe oz. njihov obstoj z največjo mero pazljivosti obnovili in razširili.  

Koroška se s svojim južnim podnebjem ozira na tradicijo mediteranske gradnje. Vile in kopališča dajejo priokus klasične poletne svežine. Danes je tu mogoče najti velikane, kot je npr. „Steinhaus“ („Kamnita hiša“) Günterja Domeniga ob Osojskem jezeru, ki je postala svetovno znani primer postmoderne, dekonstruktivistične gradnje. Ali pa recimo centralna zgradba banke Hypo-Alpe-Adria-Bank, kjer dekonstruktivistična konstrukcija simbolizira svetovno odprtost, prelom in vizije.
 
Spodnja Avstrija je pripravila široko paleto arhitekturnih doživljajskih možnosti. Sprehod skozi staro mestno jedro Kremsa je časovno popotovanje v srednji vek, Kunsthalle Krems pa obiskovalca ponese nazaj v sedanjost. Najbolj spektakularni arhitekturni dragulj Spodnje Avstrije je „Loisium“, velikanski multimedijski vinski muzej s priključenim dizajnerskim hotelom. Napetost ustvarja stolp „Wolkenturm“ v Grafeneggu. V kontrastu z dvorcem v slogu romantičnega historizma se visoko v nebesni park vzpenja ekspresivno naguban paviljon in hkrati deluje kot skulptura, oder na prostem ali kraj za postanek.  

Zgodovinska središča naselij Gornje Avstrije – v Welsu, Steyr Schärdingu in Gmundenu – tvorijo nasprotje sodobni arhitekturi, kot je Umetnostni muzej Lentos ob linškem donavskem nabrežju ter markantni, futuristični Ars Electronica Center, ki s pomočjo svetlobnih diod žari v vseh barvah. Do pred nekaj leti je bila Brucknerjeva hiša, koncertna hiša iz 1970-ih let, s svojimi akustičnimi koncertnimi dvoranami prva mednarodno opažena zgradba novega veka v Linzu.
 
Salzburg je pogosto sinonim za „barok“, s tem pa so mišljene cerkve, palače in trgi iz Mozartovega časa. Da pa ima Salzburg tudi druge obraze, jasno dokazujejo odlični primeri sodobne arhitekture, kot so npr. Muzej moderne na hribu Mönchsberg (Meniški hrib) ali Hangar 7 ob Letališču Salzburg, ki je edinstvena kombinacija letališkega hangarja, umetnostne galerije, gastronomije in doživljajskega območja na svetu. 

Na Štajerskem je delovala in še vedno deluje najbolj živahna arhitekturna scena v Avstriji, danes poznana kot „Graška šola“. Ker tudi graške urbaniste zaznamuje duh Graške šole, je  Kunsthaus, imenovan tudi „Prijazni vesoljček“ britanskih arhitektov Cook in Fournier, kot vizija, ki je postala resničnost. Kunsthaus ali otok Vito Acconcis na Muri sta očiten izkaz za izvedljivost do sedaj le sanjane arhitekture.  

Gorato Predarlberško se je v zadnjih letih razvilo v pravi magnet za ljubitelje arhitekture. V zadnjih štiridesetih letih je tu nastalo obilo arhitekturno zanimivih vsakdanjih zgradb, ki jih ni moč spregledati. Od 1990-ih let naprej se „Ländle“ v evropskem strokovnem svetu namenja veliko pozornosti. Zgodnja osredotočenost na trajnostno gradnjo je Predarlberškemu na področju gradbene kulture prinesla veliko razvojno prednost. Varčno ravnanje z viri in preprosti, konstrukcijsko premišljeni tlorisi odlikujejo sodobne zgradbe in so hkrati povezovalni člen s tradicijo. Moderna arhitektura v Predarlberškem 

Večina arhitekturno vznemirljivih zgradb Tirolske je namenjena obiskovalcem dežel ob reki Inn. Primer takšne gradnje je skakalnica Bergisel arhitektke Zahe Hadidi, ki velja za „svetilnik Innsbrucka“. Obiskovalci se lahko odpeljejo na vrh stolpa in uživajo v prečudovitem razgledu na dolino. Da Tirolska veliko vrednost polaga na zahtevno arhitekturo, dokazujejo nova železnica Hungerburgbahn v Innsbrucku ali večkrat odlikovane podružnice trgovske verige MPreis. 

Dunaj ima tako nedotaknjeno zgodovinsko podobo kot redko katero mesto – za novo arhitekturo je to še toliko večji izziv, saj mora biti v dialogu z zgodovinsko vsebino. Skyline Donaucity ali Muzejska četrt pa na osupljiv način dokazujeta, da je skok v 21. stoletje več kot uspel. Posebnost Dunaja je tudi kultura prenavljanja in dograjevanja starih zgradb – tako so nastali notranji arhitekturni viški, ki sedaj že veljajo za določevalce trendov.