Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Zgodovina glasbe: zven oddaljenih dežel

Znano je, da se na potovanjih lahko veliko naučimo. To velja predvsem za glasbo. Dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josepha Haydna, Franza Liszta ali Gustava Mahlerja prav gotovo ne bi bila takšna, če ti skladatelji za časa svojega življenja ne bi potovali. S svojo glasbo niso le očarali publike velikih evropskih mestih, temveč so tam dobili tudi ideje, pobude, navdih za svoja dela.

Franz Liszt Center © Burgenland Tourismus / Ulrich Schwarz
Franz Liszt Center © Burgenland Tourismus / Ulrich Schwarz
Mozarts födelsehus i Salzburg © Österreich Werbung/Diejun
Mozarts födelsehus i Salzburg © Österreich Werbung/Diejun
Concert for Europe, Schönbrunn Palace © Wiener Philharmoniker
Concert for Europe, Schönbrunn Palace © Wiener Philharmoniker
Tudi 150.000 glava publika, ki na vsakoletnem Koncertu za Evropo na prostem posluša igrati Dunajske filharmonike, je pisana. V parku gradu Schönbrunn se srečajo obiskovalci Dunaja, domačini in ljubitelji opere, da bi prisluhnili glasbi svetovno znanih skladateljev. Med njimi so tudi znani avstrijski skladatelji Mozart, Haydn, Liszt in Mahler, ki bi se v mednarodni množici zagotovo dobro počutili – konec koncev so prav s pomočjo potovanj in na osnovi medkulturnih izmenjav razvili vsak svoj izrazit glasbeni slog.
 
Wolfgang Amadeus Mozart se je pri rosnih šestih letih s svojo družino podal na za takratne razmere fantastično potovanje. Preko neštetih mest v Nemčiji in Belgiji so prišli do Pariza in Londona, kjer je čudežni deček z igranjem klavirja navduševal obiskovalce.
 
Čeprav se nam Mozartova dela danes zdijo enovita, so nastala kot skupek vplivov in spodbud različnih kulturnih prostorov. S prevzemom elementov iz italijanskih oper in sodelovanjem s piscem libretov Lorenzom da Pontejem se je utrdil poznejši italijanski vpliv na Mozartova dela.
 
Celo za tako domoljubnega skladatelja, kot je bil Joseph Haydn, so bila potovanja in kulturna izmenjava z evropskim prostorom nujno potrebni za razvoj njegovega sloga. Hyden je skoraj vse življenje delal za kneza Esterházyja, ko pa je leta 1791 prejel naročilo za skladanje iz Londona, ga je takoj sprejel. Na Mozartove pomisleke, da ne zna niti angleško, je Haydn odvrnil: „Moj jezik razumejo po celem svetu!“
 
V štirih letih se je v Angliji razplamtela Haydnova kreativnost: dela, ki so nastala tam, bi bila vredna celotnega življenjskega opusa skladatelja. Tu je nastalo nič manj kot 250 kompozicij, npr. njegova opera „Orfej“ in „12 londonskih simfonij“, med njimi tudi znana simfonija „Z udarcem po pavkah“. Prav v tujini se je Haydn spomnil svojih gradiščanskih korenin, kar se je odražalo v za Britance nekoliko nenavadnih zvokih: zato je v Haydnovih londonskih simfonijah čutiti vliv madžarskih in hrvaških ljudskih pesmi, uporabljal je tako imenovane „ciganske lestvice“.
 
Tudi Franz Liszt je bil močno povezan z današnjo Gradiščansko, sam sebe je rad imenoval kar Liszt Ferencz. Že kot otroka so ga v Raidingu navdušili madžarski romski glasbeniki, ki so brez natančnega notnega zapisa in kompozicijskih pravil izvajali širok repertoar lastnih in tujih skladb. Čeprav je že z dvanajstimi leti zapustil domovino, je v glasbi za vedno ostal zvest svojim koreninam. Tako pripovedna in raznolika kot njegovo življenje je tudi njegova glasba, zato je v njegovem opusu čutiti vpliv dunajske klasike, kulturni in politični duh Pariza 19. stoletja, vplive glasbene umetnosti iz Italije, Rusije in Nemčije ter že omenjeno madžarsko zapuščino. Prav zaradi tega je njegovo delo tako edinstveno.
 
Pravi kozmopolit je bil tudi Gustav Mahler, ki se je rodil kot sin židovske družine na Moravskem. Že zelo zgodaj so ga zaznamovali raznoliki glasbeni vplivi iz njegove okolice, moravska ljudska glasba, vojaške godbe in robata gostilniška glasba. Že kmalu po končanem študiju na Dunaju se je pokazal njegov talen za dirigiranje. Kot dirigent je delal v Ljubljani, Olomoucu, Kasslu, Pragi, Leipzigu, Budimpešti in Hamburgu, dokler ni končno postal direktor Dvorne opere na Dunaju.
 
Danes se vpliv velikih avstrijskih glasbenikov vrača: dežela je postala zbirališče ljubiteljev glasbe iz vsega sveta. Obiskujejo festivale, muzeje in kraje, kjer so delovali skladatelji, da bi poglobili svoje dosedanje znanje o njihovi glasbi.