Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

20. stoletje

Razgibani časi
V 21. stoletje

Razgibani časi
Napetosti v mnogonacionalni državi so l. 1914 dosegle vrhunec z umorom avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je bilo povod za prvo svetovno vojno.
Franc Jožef je umrl l. 1916 in po končani vojni l. 1918 je Avstrija postala republika. To obdobje je zaznamoval nadvse težak gospodarski položaj in politični spori med krščansko socialističnim in socialdemokratskim taborom. To je februarja 1934 pripeljalo do državljanske vojne. Z Majsko ustavo 1934 je zvezni kancler Engelbert Dillfuß vzpostavil avtoritarno stanovsko državo. Julija istega leta so avstrijski nacionalsocialisti izvedli poskus upora, ki je bil zatrt, vendarle pa je bil v tem poskusu umorjen zvezni kancler Dollfuß.

12. marca 1938 je Nemška armada vkorakala v Avstrijo ter deželo kot „Ostmark“ priključila nacističnemu Nemškemu rajhu Adolfa Hitlerja. Po 2. svetovni vojni 1945 se je Avstrija ponovno oblikovala v republiko, a pa so jo še več desetletij dolgo zasedale zavezniške države zmagovalke Velika Britanija, Francija, ZDA in Sovjetska unija.

V 21. stoletje
S podpisom državne pogodbe med zavezniškimi silami in Avstrijo 15. maja 1955 in razglasitvijo “večne nevtralnosti” je Avstrija ponovno postala neodvisna država. Alpska republika med „Železno zaveso“ in Vzhodnim blokom si je hitro pridobila sloves stičišča med Vzhodom in Zahodom. Po vstaji na Madžarskem 1956 in Praški pomladi 1968 je beguncem nudila pribežališče in kmalu postala domovina mednarodnih organizacij (OZN, OPEC) ter gostiteljica pomembnih konferenc in vrhovnih srečanj. Železna zavesa je padla l. 1989/90, l. 1995 pa je Avstrija pristopila k Evropski uniji.