Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Od Bidermajerja do Secesije

S francosko revolucijo leta 1789 in sledečim Napoleonovim prevzemom oblasti se je veliko spremenilo: Avstrija je bila vključena v Napoleonovih vojnah in je leta 1814/15 kot gostiteljica Zimskega kongresa sodelovala pri novi razdelitvi celine.

Spomenik Johanna Straußa v Dunajskem mestnem parku

Šoku, ki ga je revolucija zadala plemiškim družinam v Evropi, sta se v Avstriji cesar Franc I. in njegov državni kancler Metternich zoperstavila z omejitvijo državljanskih pravic in cenzuro. Zaradi tega se je meščanstvo umaknilo med lastne štiri stene. Napočil je čas Biedermajerja. Ljudje so se srečevali za družabnimi omizji v salonih in tako varovali umetnosti. Veliko pozornosti so v tem času vzbujali slikarja Ferdinand Georg Waldmüller in Friedrich Gauermann, komponist Franz Schubert ter pesniki Adalbert Stifter, Ferdinand Raimund in Franz Grillparzer.

Ob koncu tega obdobja je ponovno nastopil čas revolucij: leta 1848 se je zrušilo meščanstvo Franca I., kraljestvo pa je prevzel cesar Franc Jožef I. S svojo grofico Elizabeto, legendarno „Sisi“, je podobi avstrijskega cesarstva dal trajen pečat, ki se je ohranil vse do danes. Svoje rezidenčno mesto Dunaj je z veličastnimi zgradbami spremenil v eno najpomembnejših srednjeevropskih prestolnic, v središče ogromne države številnih narodov, ki se je raztezala preko Madžarske, Severne Italije in daleč na področje Jugovzhodne Evrope.

Kralj valčka Johann Strauss je triumfiral po celem svetu. Sigmund Freud je razvil psihoanalizo. Okoli leta 1900 pa je Dunajski secesijski slog porajal edinstvena dela. Velik vtis sta naredila tako slikarja Gustav Klimt in Egon Schiele kot tudi arhitekta Otto Wagner in Adolf Loos. Sprehod po dunajskem ringu Ringstrasse, obisk muzeja SISI ali Sigmunda Freuda ter avstrijske galerije Belvedere obiskovalcu nudi izčrpen vpogled v to obdobje.