Navigation Vsebina Aktivnosti v Avstriji

Začetek Habsburške vladavine

Habsburžani
Turške vojne
Barok

Rudolfova krona v Zakladnici/Hofburg
Habsburžani
Nekaj več kot 100 let kasneje je na oblast stopil kralj Rudolf I. kot prvi vladar iz hiše Habsburžanov, ki je od tedaj naprej skoraj 650 let krojila usodo dežele.
Središče kraljestva je bil dunajski kraljevski dvor (Hofburg), katerega muzeji (Zakladnica, Muzej Sisi) še danes prikazujejo življenje in delovanje vladarske rodbine.

Pod Habsburžani se je dežela povzpela v velesilo in leta 1452 pod vladavino Friedricha III. postala cesarstvo. S pomočjo spretne ženitne politike so si Habsburžani v 15. stoletju zagotovili vpliv nad Francijo in postali celo kralji Španije ter njenih ravno ustanovljenih kolonij v čezmorskih deželah.

Turške vojne
Velik izziv 16. stoletja so bili Turki, ki so prodirali iz Vzhoda.
Leta 1529 je osmanska armada uspešno oblegala Dunaj. Vsiljivci so bili sicer pregnani, nevarnost pa je kljub temu ostala še nadaljnjih 150 let. Leta 1683 so Turki zopet stali pred mestnimi vrati. Ponovno so bili odbiti ter s strani vojskovodij, kot je bil princ Evgen Savojski, potisnjeni vse do Beograda.


Barok
Odstranitev nevarnosti vpada Turkov je hkrati pomenila začetek razcveta umetnosti in kulture:
nastale so razkošne zgradbe kot npr. ogleda vreden dvorec Schönbrunn (danes svetovna kulturna dediščina) ali salzburški Dom, arhitekti Johann Fischer v. Erlach, Lukas v. Hildebrandt, Jakob Prandtauer ter Daniel Gran, Paul Troger, Franz Anton Maulbertsch pa so v tem času ustvarili številne izredne stvaritve. Pod vladavino cesarice Marije Terezije (1717-1780) so se začele izvajati temeljite reforme na vseh področjih države, ki jih je kasneje nadaljeval njen sin, cesar Jožef II. (1741-1790), kot razsvetljen, liberalen vladar.