Please choose Language or Country
or

Velikonočni običaji

Predvsem v velikonočnem času je Avstrija v povezavi s kulturo, kulinariko, običaji in tradicijo izredno pisana. Vsaka zvezna dežela je zaznamovana s posebnostmi, ki so tipične za njo.  

Štajerska: nošenje blagoslovljenega ognja

Na veliko soboto, pred blagoslovom velikonočnih jedi, so avstrijski otroci na nogah že zgodaj zjutraj. Kot nosači blagoslovljenega ognja se srečajo s svetilkami, imenovanimi Gluttöpfen, ob cerkvici, da bi svoje netilo in drevesne gobice zanetili s posvečenim ognjem. Ko otroci prižgejo svoje svetilke, morajo biti zelo hitri, saj velja, da bi naj prinesel ogenj do hiše prvi. Običaj prenašanja blagoslovljenega ognja izhaja iz časa, ko še ni bilo vžigalic ali vžigalnikov. Ljudje niso smeli dovoliti, da bi jim ogenj v štedilniku ugasnil, zato so uporabljali Gluttöpfen, da ogenj ponoči ni ugasnil. Le enkrat letno, na veliki petek, so pustili ogenj zavestno ugasniti. Na veliko soboto so vzhodni Štajerci nato prižgali ogenj v štedilniku s posvečenim ognjem iz župnije. A le fantje, ki so kot prvi vstopili v hišo, so prejeli posebne darove.
www.steiermark.com
 

Burgenland: občudujte pirhe Stinatzer

Za veliko noč okrasijo prebivalke Burgenlanda v Stinatzu v južnem Burgenlandu svoje pirhe s filigranskimi gravurami. Z ostrimi noži in mirnimi rokami vrezujejo v pisano obarvana jajca čudovite vzorce. V te namene obdelajo lupino s posebnimi barvami, da je bolj odporna. Ta stara ročna umetnost izvira od Hrvatov v regiji ter se prenaša iz generacije v generacijo že več kot sto let. Prvotno so urezovalke pirov uporabljale večinoma rdeče, vijolično in črno obarvana jajca, ki so jih okrasile s tradicionalnimi cvetličnimi ornamenti in religijskimi motivi. V današnjih časih pa so lahko ti motivi bolj pisani in fantazijski. O tem se bodo lahko obiskovalci prepričali sami, ko bodo za veliko noč v južnem Burgenlandu občudovali te majhne umetnine.
www.suedburgenland.info
 

Koroška: kristusov pasijon v Tresdorfu

Z malo besedami, a zato s toliko več čustvi se odvijajo vsako leto v koroškem Tresdorfu pasijoni. V glavnih vlogah so Kristus, Pilat, Herod, Simon iz Cyrene, Juda in nadangel Gabriel. Igralci amaterske predstave pripovedujejo o trpljenju Jezusa Kristusa z vidika kmečkih ljudi tistega časa. Predstava se prične na veliki četrtek, ko se vsi udeležnci srečajo pri mlinu Krassnigmühle. Od tam se podajo v smeri proti cerkvi Ulrichs-Kirchl, ki predstavlja najvišjo točko vasi, imenovano Ölberg. Tja roma Jezus s svojimi tremi apostoli in je izdan od Juda. Pride do zajetja in orožniki, Pilat ter Herod ga odpeljejo vstran. Po sodbi, bičanju in trnovi kroni se skupina ponovno premika v smeri izhodiščne točke. Na veliki petek nosi Jezus Kristus leseni križ in se poda s svojim spremstvom v cerkev, kjer četrt ure obstoji v molitvi. Glede na legendo bi naj pasijoni temeljili na zaobljubi, da naj bi igra vas obvarovala pred poplavami in epidemijami. V svoji preprostosti in nemi gestikulaciji se vsako leto dotaknejo številnih obiskovalcev.
www.nationalpark-hohetauern.at
 

SalzburgerLand: Petje o trpljenju Jezusa Kristusa na Ölbergu

„Pomnite svojega Gospoda in naj vam povem, kladivo je udarilo osmo uro (nem. Merkt auf Ihr Herrn und lasst euch sag´n, der Hammer hat 8 Uhr gschlag´n),“ zazveni vsako leto na veliki četrtek in veliki petek skozi Großarl – in te besede ponavljajo vsako uro do četrte ure zjutraj. Ob t. i. "Ölberg- und Leiden-Christi-Singen", torej ob petju o trpljenju Jezusa Kristusa na Ölbergu, so pevci skupaj s svojimi poslušalci na nočni straži in povzdigujejo svoje glasove ob različnih postajah v kraju, začenši ob cerkvi se napotijo v vas pred občinski urad. Na veliki četrtek prepevajo kmetje iz tega kraja o trpljenju Kristusa na Ölbergu. Na veliki petek pa vaščani Großarla s svojim petjem naznanjajo dogodke po Jezusovi smrti na križu in ob njegovem vstajenju.
www.grossarltal.info
 

Vzhodna Tirolska: živalska tradicija v Virgenu

Vsako leto ima prvo soboto po veliki noči vzhodnotirolski oven svoj veliki nastop: okrašenega z rožami in pisanimi trakovi vodijo v obliki sprevoda, imenovanega Widderzug, od Virgena do Obermauerna – in sledi mu velika množica ljudi. Cilj procesije: romarska cerkev Maria Schnee v Obermauernu, kjer ovnu v čast darujejo mašo. Žival vodijo trikrat okrog oltarja in po maši sledi žrebanje srečnega zmagovalca, ki bo lahko ovna odpeljal domov. Izkupiček od dražbe ovna, ki izhaja vsako leto iz različnih predelov Virgena ali Prägratna, že leta darujejo v dobre namene romarske cerkve. Tradicija temeji na času tridesetletne vojne, ko je v dolini Virgental vladala kuga in so se prebivalci iz hvaležnosti zaradi rešitve te nadloge odpravili na romanje do Lavanta, kjer so slovesno žrtvovali ovna.
www.virgen.at
 

Spodnja Avstrija: Mostviertlerjev Godnküpfi

Okrog velike noči praznujejo katoliški Mostviertlerji t. i. Godntag: na ta dan pridejo krstni botri, ki se v Mostviertlu imenujejo Godn, na obisk in prinesejo s seboj puhasto darilce za otroke, t. i. Godnküpfi. Izdelan je iz mehkega kvašenega testa, umetelno spleten v venček in oblikovan v velik rogljič − ta sladka dobrota je stalnica kulnaričnih običajev za veliko noč. Brioša je prežeta in je skupaj s pirhi na velikonočno nedeljo, poleg tradicionalne velikonočne šunke, del velikonočne pojedine.
www.mostviertel.info

 

oznaka avtorskih pravic slik

Glavni cilj dveh osrednjih domen www.austria.info in www.austriatourism.com je promocija Avstrije kot počitniške destinacije