Please choose Language or Country
or

Alpskega načina življenja

Ni dolgo tega, da so mladi iz gorskega sveta v iskanju sreče in uspeha odhajali v mesta.

Sreča je živeti v gorah – tukaj preberite celo zgodbo

  • Alpine Way of Life © Österreich Werbung / Sebastian Stiphout Alpine Way of Life © Österreich Werbung / Sebastian Stiphout
  • Guido: Aktivnosti in doživetja v gorah

  • Anne-Sophie: Pravo oko za nešteto faset narave

  • Patrick: Glavno vodilo je sproščenost

  • Anna: Zaznavati naravo z vsemi čuti

Sproščenost, spokojnost, povezanost, trajnostno usmerjen način

Zgodnje minute novega jutra. Sonce še sploh ni pokukalo na svet, ko že zvonijo prve budilke. Marsikdo je ponovno prisiljen pritisniti na gumb „restart“ in zakorakati v svoj običajen dan. Mogoče si lahko že deloma predstavljate, kaj pomeni alpski način življenja. V mestnih predelih v tem času kraljuje zvok avtomobilov in hup, ki ga občasno prekine še tuljenje siren. Še preden tipičen prebivalec mesta zleze iz postelje, že razmišlja o tem, kaj bo sledilo: stop-and-go v avtu, gneča v podzemni železnici, hitenje, hektika, kaos. In v gorah?

Kjer se za trenutek ustavi čas

V gorah se dan začne popolnoma drugače. Z žvrgolenjem ptic, ki počivajo na drevesih za hišo. S čarobnim zvonjenjem iz bližnje kapele. Z vonjem po gozdu in travniku, ki preplavi sobo, takoj ko odpreš okno. In zavedanjem, da se bo tekom dneva tu in tam ustavil čas. Na deželi lahko popolnoma brezskrbno za minuto ali dve poklepetaš s poštarjem, v tišini opazuješ lesketanje bližnjega ledenika, zadihaš s polnimi pljuči in se sprostiš ob vonju po pokošeni travi. Mali trenutki, ki nudijo veliko zadovoljstva!

Ko alpski način življenja postane realnost

In kaj pravzaprav pomeni „alpski način življenja"? Gre za poseben življenjski slog? Tako je. Za drugačen pogled na svet? Zagotovo. Za prepričanje, da si tukaj in zdaj na pravem mestu? Tudi. Gre morda za občutek, ki ga v nas vzbudijo narava in gore? Seveda, prav tako. Odgovorov je nešteto. Vsakogar, ki se je odločil za življenje v gorah, žene drugačen motiv. Mnogi, ki so se vrnili iz mesta, so si želeli miru, spokojnosti in pristnosti. Drugi so pogrešali iskrene odnose in življenje v vaški skupnosti. Spet tretji so dojeli, da se iz službe raje vračajo s kolesom po travnatih poteh kot pa izgubljajo čas v gneči sredi industrijskega območja. In da se nočejo vsakič usesti v avto, da bi prispeli tja, kjer si resnično želijo biti – v naravi. Večina pa je hrepenela ravno po njej – po naravi. Po veličastnih gorah in njihovi neverjetni moči. Po svežem in čistem zraku. Po blagodejni tišini gozda. Po občutku, ko zadihaš s polnimi pljučami. Ko najdeš svoj notranji mir. Ko si v prvi vrsti predvsem in samo človek.

Štiri osebe in štiri oblike alpskega načina življenja

V avstrijskih Alpah ….

  • V Alpah živijo približno 4 milijoni ljudi, Innsbruck je drugo največje mesto v Alpah.
  • Tukaj najdemo več kot 4.500 različnih rastlinskih vrst.  
  • 731 vrhov presega višino 3.000 metrov.
  • Več kot 7.000 pastirjev vsakodnevno skrbi za 51.000 krav mlekaric, 265.000 glav goveda, 9.000 konjev, 114.000 ovac, 40.000 kozorogov in 10.000 koz.
  • V Alpah se razprostira 30 ledenikov, ki s 450 km² zavzemajo skorajda isto površino kot Andora. 
  • Veliki Klek/Großglockner je s 3.798 metri najvišja gora Avstrije.
  • Alpe štejejo predvidoma od 29 do 35 milijonov let, ponekod so še starejše.
  • Celotne Alpe se razprostirajo na več kot 200.000 km², avstrijske Alpe na 54.000 km².
  • Tukaj deluje 25 uradnih gorskih vodnikov, ki navdušencem z vsega sveta predstavljajo skrivnosti alpskega sveta.
  • Teža celotnih Alp znaša predvidoma okrog 480 tisoč milijard ton.   
  • PeakFinder Earth © PeakFinder Earth PeakFinder Earth © PeakFinder Earth

    Aplikacija Earth

    Ko gora kliče! Toda katera gora pravzaprav? Z aplikacijo Peakfinder boste našli imena hribov, ki ležijo 300 km naokrog. Aplikacija razpolaga z GPS-om, zemljevidi in kompasom, uporabljate pa jo lahko tudi brez internetne povezave.

    Tablica / Mobitel

Od kod izvira ime gore?

Kahlenberg, Mittagskogel, Gjaid Alm – zdi se, da so gore svoja imena dobile povsem po naključju. Vendar temu še zdaleč ni tako. Ključno vlogo pri poimenovanju igra oblika. Je gora mizaste ali koničaste oblike? Gre za vršac ali sleme? Pomemben dejavnik predstavlja tudi vegetacija, značilna za posamezno goro. Od tod izvirata na primer imeni za Grasberg (Travnata gora) in Zirbenkogel (Cemprinov vrh). Spet druge gore so bile poimenovane po vremenskih pojavih, ki jih zaznamujejo. Gora Nebelstein je pogosto odeta v meglo, Wetterkreuz slovi po spremenljivih vremenskih razmerah, Mittagskogel in Zwölferspitz pa sta svoji imeni dobili glede na značilen položaj sonca.  

Pozdravljeni, moje ime je Gora

V Avstriji najdemo našteto gora. Toda kdaj si vzpetina sploh zasluži ta naziv?

Odločilno vlogo pri tem imata dominantnost in prominenca. Prva nakazuje na prevlado in razdaljo do druge najbližje gore. Grimming, na primer, počiva popolnoma osamljen med dolino reke Enns in pokrajino Salzkammergut ter velja z 2.351 metri za najvišjo prostostoječo goro v Evropi.

Drug pomemben dejavnik je prominenca, pri čemer se upošteva višinska razlika med goro in okoliškimi vrhovi. V Alpah mora posamezen vrh svojega soseda prekašati za vsaj 100 do 300 metrov, da velja za samostojno goro.       

Ko bom velik, bom gora

Čeprav se zdi, da se gore dvigajo skoraj neskončno v nebo, pri približno 9.000 metrih dosežejo svojo zgornjo mejo. Zakaj je temu tako? Ko se ob stiku dveh kontinentalnih plošč oblikuje novo gorovje, pusti ta proces sledi tudi na posameznih gorah: te se nagubajo, dobijo brezna in strme stene ter se začnejo krušiti. Na njihovo obliko vplivajo tudi vremenski vplivi, dež in veter nenehno odnašata kamenje. In nenazadnje, če bi bile gore še višje, bi bile tudi težje in bi predrle zemeljsko skorjo. Zemlja pa konec koncev ni debelokožna, da je to ne bi vsaj malo prizadelo.   

Kako nastanejo ledeniki?

Za nastanek ledenikov so ključnega pomena padavine in primerne temperature. Ledeniki lahko nastanejo le na območjih, kjer pogosto sneži. Obenem mora biti dovolj hladno, da se sneg ohrani. Pod novozapadlim snegom tako nastaja vedno debelejša plast, ki se pod vedno večjo težo stiska. Tlak spremeni strukturo kristalov in iz drobnih, nežnih snežink se tvorijo ledeni kristali, ki se sčasoma začnejo taliti. Obseg snega se posledično zmanjša, stari sneg pa tekom let zaledeni. Mimogrede - največji ledenik v Avstriji je Pasterze/Pastirica ob vznožju Velikega Kleka, ki meri 17,3 km².      

  • Bergfex-Wetter © Bergfex Bergfex-Wetter © Bergfex

    Aplikacija Bergfex-Wetter

    Hribolazci bi morali biti vedno pozorni na vreme. Pri tem jim lahko pomaga prava aplikacija, ki ponuja dnevno napoved za alpski prostor z najvišjimi in najnižjimi temperaturami, informacije o vetru, padavinah, številu sončnih ur, lokacijah spletnih kamer, novo zapadlem snegu, snežni meji in veliko več.

    Tablica / Mobitel

Dediščina Keltov: osvajanje Alp

Mistični gozdovi, mogočni druidi, skrivnostne šege in  navade. Tako si dandanes predstavljamo svet Keltov. Dejstvo pa je, da je legendarno ljudstvo zaznamovalo pomembno prelomnico v zgodovini alpskega prostora. Okoli 200 let pred našim štetjem se je trinajst plemen združilo v kraljestvo Noricum – prvo politično obliko na avstrijskih tleh. Njihovo življenje je bilo zaznamovano z rudarstvom, proizvodnjo železa in trgovino. V naslednjih stoletjih so alpske doline zapolnila nova ljudstva – Rimljani, Germani in nazadnje Avstrijci. Povezanost prebivalstva z gorami pa je skozi leta ostala nespremenjena. Danes polovica prebivalcev Avstrije živi v Alpah, ki zavzemajo približno dve tretjini celotne površine dežele. Kdor je posebej pozoren, lahko še vedno odkrije marsikatero sled keltskih plemen. Tudi številna imena krajev, gora in rek kot so na primer "Bregenz", "Tauern" ali "Inn" izvirajo iz besednjaka davnih prednikov.

Glas gora: jodlanje

„Juhu-huihui“. Ko ob sončnem dnevu po gorah in dolinah zadonijo znameniti zvoki, ostane marsikdo brez besed. Jodlanje ima v Alpah dolgo tradicijo. V preteklosti je predstavljalo značilen, melodičen krik veselja po opravljenem delu. Poleg tega velja tudi za eno najstarejših oblik komunikacije, ki je služilo za sporazumevanje med sosedi in zaljubljenci.* Jodlanje je pravzaprav umetnost, ki je v alpskem prostoru doživela svoj vrhunec. Gre za petje brez besedila. Za nenehno izmenjavo falzeta in sonornega glasu. Vse to zahteva veliko vadbe in pravilno tehniko dihanja. Ko jodlanje zadoni še večglasno, marsikogar preplavijo mravljinci po vsem telesu. Takrat se pevci postavijo v krog, ženski vokal izzove moškega, visoki glasovi se izmenjujejo z nizkimi, tekmujejo med sabo in se obenem dopolnjujejo. Ustvari se čudovita melodija, ki odmeva daleč preko gora in dolin.  

* Inge Friedl: „Almleben. So wie’s früher war“. Styria Regional. 2013

Zanimiva dejstva

Planika © Österreich Werbung / Josef Mallaun Planika © Österreich Werbung / Josef Mallaun

Kje raste planika?



Od „zaledenele solze ledene deklice“ do „duše kresničke“. S planiko in njenim izvorom je povezano nešteto mitov, dejstvo pa je, da jo najdemo v Alpah na skalnatih jasah med 1.800 in 2.800 metrov nadmorske višine. Planika je v mnogih državah zavarovana rastlina, v Avstriji že od leta 1886, in s tem jo je seveda prepovedano trgati ali izkopavati. 

Traditional decorative cow bells © Österreich Werbung /  Fankhauser Traditional decorative cow bells © Österreich Werbung / Fankhauser

Zakaj imajo krave okoli vratu obešene zvonce?



Cingljanje zvoncev spremlja pohodnike v Alpah na vsakem koraku. Vendar imajo zvonci predvsem praktičen pomen: če se katera izmed krav izgubi, jo pastir po zaslugi prepoznavnih zvokov enostavneje najde. Poleg tega je zvonjenje v preteklosti služilo za odganjanje volkov in medvedov.

oznaka avtorskih pravic slik

Glavni cilj dveh osrednjih domen www.austria.info in www.austriatourism.com je promocija Avstrije kot počitniške destinacije