Please choose Language or Country
or

Šarkelj – ena najbolj priljubljenih avstrijskih sladic.

Je šarkelj avstrijska, francoska ali italijanska sladica? Zakaj ima na sredini luknjo? Odpravili smo se po kulinaričnih sledeh ene najbolj priljubljenih sladic v Avstriji.

Velik kos marmornega šarklja posut s finim sladkorjem v prahu, postrežen s kepico stepene smetane in skodelico aromatične dunajske kave – nekaj najboljšega, kar vam lahko avstrijska kultura priprave sladic postreže. Ali je možno, da šarkelj sploh nima avstrijskih korenin in smo ga kljub temu sprejeli kot tipično dunajsko sladico? Francozi bi se zagotovo strinjali s tem. Prav tako, bi se s tem strinjali tudi Italijani. Slednji so namreč zelo ponosni na najdbe povezane s šarkljem, ki izvirajo iz časov starih Rimljanov, natančneje iz 2. stoletja pred našim štetjem. Podobne najdbe pa so arheologi zabeležili tudi v arheološkem parku Carnuntum, kar korenine šarklja ponovno vrača na avstrijska tla.

Cesarski šarkelj

Obstajajo številne zgodbe o zgodovini in izvoru šarklja. Peka obstaja, odkar so ljudje odkrili, da žitna kaša med segrevanjem spremeni konsistenco in s tem postane tudi bolj okusna. Že za časa starih Rimljanov so pripravljali praobliko šarklja. O tem pričajo najdbe modelov za peko, na katerih so našli ostanke biskvitnega in kvašenega testa. Od časa Rimljanov pa vse do15. stoletja se sledi šarklja povsem izgubijo. Začetke peke šarklja na avstrijskem območju beležijo proti koncu srednjega veka. Iz tega časa namreč izvirajo najdbe modelov tipičnih za peko šarklja. Od tu naprej je priljubljenost tega peciva strmo naraščala. Svetovno znan pa je postal dunajski šarkelj zaradi cesarja Franca Jožefa, ki je bil velik ljubitelj šarklja z rozinami.

  • Sachergugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Sachergugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Oil Gugelhupf with aranzini © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Oil Gugelhupf with aranzini © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Nut and chocolate Gugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Nut and chocolate Gugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Mozart-Gugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Mozart-Gugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Mohngugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Mohngugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Marillengugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Marillengugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Mandelgugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Mandelgugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Gugelhupf con crema © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Gugelhupf con crema © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt
  • Marmorgugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt Marmorgugelhupf © Österreich Werbung / Wolfgang Schardt

Meniška oglavnica in turban

Toliko o dejstvih. Okrog zgodovine šarklja obstajajo tudi različna ugibanja. Ko so se sveti trije kralji vračali iz Betlehema, so prišli v čudovito francosko regijo Alzacijo, kjer naj bi jim za popotnico dali kolač, ki je po svoji obliki spominjal na turban – po tem je dobil ime francoski „Kougelhopf“ ali tudi „Gougelhouf“. Avstrijska zgodba nastanka šarklja je nekoliko manj kreativna. Kapucinski menihi naj bi ob vstopu v samostan dobili pecivo, t.i. „cuculla offa“. „Cuculla“ v latinščini pomeni „meniška oglavnica“. To pecivo, ki naj bi po svojem videzu spominjalo na šarkelj, so v srednjevisokonemškem jeziku poimenovali „gugele“ in v povezavi z besedo „hopf“ za kvas je nastala nemška beseda Gugelhupf (šarkelj).

 

Luknja v sredini

Šarkelj je okrogle oblike. Testo med peko vzhaja in ko je šarkelj pečen, se ga enostavno zvrne iz pekača. Da se cesarski, kvašeni in makov šarkelj tako enostavno dajo zvrniti iz modela za peko ima poseben vzrok. Model za peko šarklja ima namreč vdolbine, na sredini pa ima luknjo. Zaradi luknje v sredini se toplota enakomerno porazdeli in šarkelj se iz vseh strani enakomerno speče. Okrogla luknja v sredini pa ima tudi simboličen pomen. Simbolizira namreč sonce, ki je po starem prepričanju prispodoba sreče – košček slastne sreče, če govorimo o šarklju.

Recepti

oznaka avtorskih pravic slik

Glavni cilj dveh osrednjih domen www.austria.info in www.austriatourism.com je promocija Avstrije kot počitniške destinacije