Zvezne dežele
Avstrijske zvezne dežele prepričajo z bogato paleto navdihujočih pokrajin.
Na Koroškem imajo ljudje zelo radi svoja jezera, v Predarlski pa sir. Na Tirolskem imajo že otroci gorske pohodniške čevlje, Dunajčani pa obožujejo svoje zrezke. Ampak, ali je to res? Vsaka zvezna dežela ima svoje prikupne posebnosti. Kaj so prave strasti? In kje se najbolj občutijo te posebnosti? Sprehod po zveznih deželah od zahoda proti vzhodu.
Včasih veljajo za »skrivnostne Avstrijce« – morda zaradi geografske lege na skrajnem zahodu države (na primer dolina Kleinwalsertal je po cesti dostopna le z Nemčije)? Ali pa zaradi njihovega raznolikega narečja, ki se razlikuje od doline do doline? Prebivalci Predarlske sami zase pravijo, da so marljivi, varčni in preprosti. »Schaffa schaffa, Hüsle baua« (delati in si zgraditi hišo) – priljubljen pregovor v Predarski, ki lepo opiše prizadevnost tamkajšnjih prebivalcev in je osnova za marsikatero inovacijo.
Rezultat njihovih tipičnih lastnosti so premišljene rešitve in trajnost. Česar se prebivalci Predarlske lotijo, naredijo dobro. Stvari opravijo, kot je treba oziroma „ghörig« – od skrbi za kulturno pokrajino in 3-stopenjskega kmetijstva do lesne arhitekture in proizvodnje sira.
»Sreča je doma v gorah.« Predpostavljamo lahko, da se večina Tirolcev s to izjavo strinja. Kdor se z domačini dogovori za sproščeno pijačo po službi, bo dobil odgovor: »Z veseljem! V kateri koči?« Ta anekdota priča o tem, kako zelo imajo Tirolci radi svoje gore. Razumljivo, saj leži Tirolska tam, kjer kraljujejo Alpe in kjer stoji Veliki Klek (nem. Großglockner), ki je s svojimi 3798 metri najvišji vrh v Avstriji.
O »pristnem gorskem ljudstvu« kroži kar nekaj klišejev. Ob njih se pravi Tirolci le namuznejo – konec koncev vedo, da na račun teh klišejev delujejo še toliko bolj simpatično. Včasih veljajo za nekoliko trmaste. In zato se zdijo še toliko bolj prijazni in ljubeznivi, ko jih enkrat spoznamo. To je preprosto: skoraj z vsemi se tikajo, še posebej na nadmorski višini nad 1000 metrov.
Obleka dirndl, usnjene hlače in zgornji del, imenovan Joppe, so bila v preteklosti tradicionalna oblačila salzburškega podeželskega prebivalstva. Dokler ni film »Moje pesmi, moje sanje« imidža celotne dežele od glave o pet pretopil v kliše narodne noše. In danes? Salzburžani radi nosijo narodno nošo – tako v mestu kot na vasi – na slovesnosti in prireditve, posvečene običajem. Salzburžani so preprosto šik (urejeni, čedni, negovani) ljudje. Temu primerno je v SalzburgerLandu število krojačev in trgovin z narodno nošo.
Tudi prebivalci Salzburga imajo radi naravo in vse športne aktivnosti, ki se odvijajo na prostem. Kako drugače ob vsej tej lepoti jezer, planinskih pašnikov, gozdov in gora v predalpski deželi tudi ne more biti. V Mozartovem mestu se bleščijo kulturni in arhitekturni zakladi.
Ima okolica vpliv na naše počutje in duha? Prebivalci Zgornje Avstrije bodo na to vprašanje odgovorili pritrdilno. V njihovi zvezni deželi namreč najdemo ene izmed pokrajinsko najlepših regij v Avstriji, kjer človeku res zaigra srce. Jezera, gore in narava iz vseh perspektiv. Mogoče odtod izhaja njihova ukoreninjenost? Ali pa iz tega, da cenijo življenjski prostor, kot je romantični Salzkammergut in robat Mühlviertel?
Prebivalci Zgornje Avstrije sami sebe opisujejo kot posameznike, ki srčno pristopijo drug do drugega, imajo radi tako tradicijo kot tudi nove stvari ter živijo sproščeno. Za posebne mirne kotičke, ki dajejo moč, imajo posebno ime. Posebej udobne, simpatične in prijetne kraje imenujejo »Gschmå-Platzl«. In ko je vse tako, kot mora biti, pravijo, da je preprosto „gschmå“.
Radi imajo kristalno jasna turkizna jezera – redkokateri Korošec se po službi ali za vikend ne odpravi na plavanje v eno izmed čudovitih kopaliških jezer. S tem smo prišli tudi že do glavne teme najjužnejše zvezne dežele: uživanja, veselja do življenja in strasti do športa na prostem. Zagotovo na vse te stvari, ki jih imajo Korošci radi, vpliva tudi zmerno sredozemsko podnebje: en krog okrog jezera (peš, s kolesom ali z rolerji), planinarjenje ali pa samo pijača na terasi ob jezeru – kombinacija hribov in jezer je nepremagljiva!
Ne smemo pozabiti na petje: tukaj velja rek »Trije Korošci – eno pevsko društvo«. Za Korošce pravijo, da s petjem izražajo svojo dušo. Ta tradicija se omenja že v 15. stoletju v potovalnih dnevnikih, tipične večglasne, pogosto zelo melanholične pesmi, najdemo le tukaj.
Če bi morali prebivalce Spodnje Avstrije opisati z le eno besedo, bi bila najprimernejša beseda »uživači«. Izleti so največkrat kombinirani s kulinaričnimi postanki. Vedno se najde kakšen heuriger z lokalnim vinom, ali pa ena izmed priljubljenih „gostiln z gostilniško kulturo“, kjer na goste čakata malica ali kosilo. Predvsem pa: njihovo vino.
Tega prebivalci Spodnje Avstrije še posebej cenijo – zato so svojemu vinu posvetili peti letni čas. Vinsko jesen praznujejo med avgustom in novembrom. 28.000 hektarjev vinogradov in stoletja stara tradicija torej ne navdušuje le gostov v vodilni vinogradniški regiji Avstrije, ampak tudi domačine. In to zelo!
Za vsako zvezno deželo veljajo določeni klišeji. Štajerce si radi predstavljamo kako jodlajo na vrhu gora. In kakšni so v resnici? Vsekakor lahko rečemo, da so povezani z naravo, konec koncev je ta zvezna dežela »zeleno srce Avstrije« – odlikovanje, ki si ga je Štajerska prislužila zaradi največjega gozdnega deleža v državi. Tudi tukaj radi oblečejo tradicionalne jakne Lodenjanker, obleke dirndl in usnjene hlače.
Mirnost in dobra mera sproščenosti sta za Štajerce tako značilna kot njihova ljubezen do narečja. Eno narečje? Domnevno je tukaj toliko različnih narečij, da se včasih še Štajerci med seboj ne razumejo ;). Štajerci so posebej ponosni na Gradec in na pravo štajersko bučno olje, ki je vedno znova priljubljeno darilo.
Dunaj je najbolj zeleno mesto na svetu, Dunaj ima posebej visoko kvaliteto življenja, Dunaj je glasba, umetnost in kultura, Dunaj je čudovit. Vse to cenijo tako Dunajčani kot tudi obiskovalci, ki imajo to mesto radi. Čeprav se prebivalci Dunaja včasih zdijo malce nedostopni, temu ni tako. Pravzaprav, ravno zaradi tega imamo Dunajčane tako radi. Kombinacija vsega jih namreč dela tako simpatične: ena merica »granteln« (slabe volje), sproščenosti (»Nur net hudeln!«/samo ne hiteti), veliko šarma in neomajen »Schmäh« (posebna vrsta humorja). Nedvomno so mojstri preživetja med Avstrijci.
Priznamo, da je potrebno kar nekaj truda, da omehčaš njihovo srce – a ko ti enkrat uspe, so vrata za veliko medsebojno naklonjenost odprta. Gostje lahko ta fenomen opazujejo v kavarni pri natakarjih.
Okoli regije Nežidersko jezero raste vinska trta sorte zweigelt, na zahodu zorijo rdeča in bela DAC-vina – na Gradiščanskem pridelujejo vrhunsko vino. Ukvarjanje s trto in zorenjem vina zahteva čas in potrpljenje. Mogoče izvira sproščenost in umirjenost, ki naj bi veljali za prebivalce Gradiščanske, prav iz tega. Vsekakor izstopa panonski življenjski stil: lagodje uživanja, dobra hrana, domača skupnost in seveda odlično vino.
Na področju kmetijstva je bilo vedno treba trdo delati, zato so za kmečko tradicijo značilne krepke jedi, kot sta na primer jed s fižolom bohnensterz in ocvirkove pogače grammelpogatscherl. Ta jedilnik se dobro ujema s srčno gostoljubnostjo in družabnostjo, kar lahko gostje najlepše doživijo, če obiščejo buschenschank ali heurigen. Harmonija med ljudmi in naravo izpopolnjuje simpatično stran prebivalcev Gradiščanske – šest naravnih parkov in Nacionalni park Neusiedler See-Seewinkel so pravi pokazatelji tega.
Avstrijske zvezne dežele prepričajo z bogato paleto navdihujočih pokrajin.
Avstrijska mesta vabijo z očarljivo arhitekturo – od gotike preko renesanse, baroka, historizma in secesije vse do postmoderne.