Kakšni so ljudje v Avstriji? Sprehod po zveznih deželah

Včasih veljajo za »skrivnostne Avstrijce« – morda zaradi geografske lege na skrajnem zahodu države (na primer dolina Kleinwalsertal je po cesti dostopna le z Nemčije)? Ali pa zaradi njihovega raznolikega narečja, ki se razlikuje od doline do doline? Prebivalci Predarlske sami zase pravijo, da so marljivi, varčni in preprosti. »Schaffa schaffa, Hüsle baua« (delati in si zgraditi hišo) – priljubljen pregovor v Predarski, ki lepo opiše prizadevnost tamkajšnjih prebivalcev in je osnova za marsikatero inovacijo.

Rezultat njihovih tipičnih lastnosti so premišljene rešitve in trajnost. Česar se prebivalci Predarlske lotijo, naredijo dobro. Stvari opravijo, kot je treba oziroma „ghörig« – od skrbi za kulturno pokrajino in 3-stopenjskega kmetijstva do lesne arhitekture in proizvodnje sira. 

Ima okolica vpliv na naše počutje in duha? Prebivalci Zgornje Avstrije bodo na to vprašanje odgovorili pritrdilno. V njihovi zvezni deželi namreč najdemo ene izmed pokrajinsko najlepših regij v Avstriji, kjer človeku res zaigra srce. Jezera, gore in narava iz vseh perspektiv. Mogoče odtod izhaja njihova ukoreninjenost? Ali pa iz tega, da cenijo življenjski prostor, kot je romantični Salzkammergut in robat Mühlviertel?

Prebivalci Zgornje Avstrije sami sebe opisujejo kot posameznike, ki srčno pristopijo drug do drugega, imajo radi tako tradicijo kot tudi nove stvari ter živijo sproščeno. Za posebne mirne kotičke, ki dajejo moč, imajo posebno ime. Posebej udobne, simpatične in prijetne kraje imenujejo »Gschmå-Platzl«. In ko je vse tako, kot mora biti, pravijo, da je preprosto „gschmå“.

Če bi morali prebivalce Spodnje Avstrije opisati z le eno besedo, bi bila najprimernejša beseda »uživači«. Izleti so največkrat kombinirani s kulinaričnimi postanki. Vedno se najde kakšen heuriger z lokalnim vinom, ali pa ena izmed priljubljenih „gostiln z gostilniško kulturo“, kjer na goste čakata malica ali kosilo. Predvsem pa: njihovo vino.

Tega prebivalci Spodnje Avstrije še posebej cenijo – zato so svojemu vinu posvetili peti letni čas. Vinsko jesen praznujejo med avgustom in novembrom. 28.000 hektarjev vinogradov in stoletja stara tradicija torej ne navdušuje le gostov v vodilni vinogradniški regiji Avstrije, ampak tudi domačine. In to zelo!

Za vsako zvezno deželo veljajo določeni klišeji. Štajerce si radi predstavljamo kako jodlajo na vrhu gora. In kakšni so v resnici? Vsekakor lahko rečemo, da so povezani z naravo, konec koncev je ta zvezna dežela »zeleno srce Avstrije« – odlikovanje, ki si ga je Štajerska prislužila zaradi največjega gozdnega deleža v državi. Tudi tukaj radi oblečejo tradicionalne jakne Lodenjanker, obleke dirndl in usnjene hlače.

Mirnost in dobra mera sproščenosti sta za Štajerce tako značilna kot njihova ljubezen do narečja. Eno narečje? Domnevno je tukaj toliko različnih narečij, da se včasih še Štajerci med seboj ne razumejo ;). Štajerci so posebej ponosni na Gradec in na pravo štajersko bučno olje, ki je vedno znova priljubljeno darilo.