Popolna dolga pohodniška pot za tiste, ki si pravzaprav nikoli niso želeli na večdnevno turo.
Bi se podali na pohodniško pot ter pri tem nosili s seboj vso prtljago? Za večino pohodnikov je to precej zastrašujoča predstava. V kolikor pa boste dali večdnevnim pohodniškim turam in dolgim pohodniškim potem priložnost, boste kmalu podlegli njihovim čarom. Na poti do pristnih koč boste med slikovitimi vasicami preprosto doživeli veliko več – več pokrajine, več gostoljubja, več dogodivščin. In na nek način boste na pohodu v naravi ponovno našli pot k sebi.
Pohodniška pot Iseltrail
Iseltrail je dolga pohodniška pot v Vzhodni Tirolski, ki je bila odprta leta 2020. Vzdolž celotne poti poteka reka Isel, ob kateri se boste podali od njenega izliva v Dravo v Lienzu do njenega izvira na ledeniku Umbalkees. V petih etapah boste kot pohodniki doživeli popolnoma različne svetove: sončna dolinska dna, slikovite vasice, pravljične gozdove, osupljive slapove in nenazadnje arktične ledeniške pokrajine. Zlasti prve tri etape so primerne za celotno družino in začetnike. V nekaterih slikovitih okoliških vasicah si je mogoče privoščiti tudi prost dan ter še bolje spoznati pokrajino in ljudi. Najboljši čas za pohodniško pot Iseltrail? Od maja do septembra.
Na izhodiščni točki nežno žubori spodnji del reke Isel, prijazno pa nas sprejme tudi Lienz, glavno mesto Vzhodne Tirolske, srednjeveško majhno mestece polno pisanih fasad, ki so v popolnem nasprotju s strmimi Dolomiti v ozadju.
Od železniške postaje se sprehodimo v smeri srednjeveškega gradu Schloss Bruck, ki kraljuje nad mestom in s svojimi stolpi in zgradbami deluje kot graščina z otroške risbe.
Ko mesto pustimo za seboj, se prične pokrajina počasi spreminjati. Pojavijo se prvi otoki, kmalu že prodnate brežine s klopcami, popolnoma nepričakovano pa jim sledijo peščene plaže, ki dajejo reki ponekod eksotično noto.
In nato nam pokaže reka Isel še svojo pravljično stran. Ob kratkem skoku v gozdno sotesko, po kateri čez skale, prekrite z mahom, šumi slap Daberer Wasserfall. Ko se vrnemo nazaj na nabrežje reke Isel, jo pospremimo do kraja St. Johann im Walde s 300 prebivalci in rdečim cerkvenim stolpom. Tu razpremo šotore in se pripravimo na prvo nočitev.
Zasebne nastanitve v kraju St. Johann im Walde
Jutro ob reki Isel je dobro jutro. Poslovimo se od svojega gostitelja in zapustimo slikovit St. Johann im Walde v smeri proti zaselku Huben, mimo lokalnega kamnoloma. In spet nam bo reka Isel pokazala nov obraz, ki je prekinjen s številnimi podolgovatimi otoki in mlečno modrozeleno barvo, ki spominja na koktajl z zadnjih počitnic na plaži (tukaj nekoliko manj podobna likerju Modri Curacao kot voda iz staljenega ledu in ostankov obrabljenega kamenja). V zaselku Huben je nato čas za odmor. V kavarni Café Landerl lahko na panoramski terasi občudujemo lesene balkone, ki so okrašeni z rožami. Popoldan bo dolina ožja in reka bolj divja. Tega ne bomo le videli, ampak tudi slišali. Prvi balvani bodo namreč poskrbeli za šumenje in bučanje. Ko se bo pričelo mračiti, bomo prispeli do mesta Matrei, ki leži v široki kotlini doline in je s svojimi 4600 prebivalci za svojo okolico tako rekoč velemesto.
Tretji dan dolge pohodniške poti je izziv. Na začetku nam pot še nekoliko prizanese, saj je čudovito gozdnata. Južno od reke se podamo vzdolž senčne strani doline skozi temnozelene gozdove, v katerih se počutimo istočasno majhni in hkrati zelo živi. Nato na drugi strani zagledamo gorsko vasico Virgen, ki je kot iz nekakšnega filma − rdeče strehe pred mogočnimi in drznimi vrhovi. Pod vasjo reka Isel divje buči skozi gozdnato sotesko in je znanilec tega, kar še sledi: hladna soteska Iselschlucht nekaj kilometrov po dolini navzgor. Tukaj ob reki ni nobenih pohodniških poti, le tu in tam boste ujeli dragocen pogled na vintgar. Uživali boste ob divji in nato ponovno mirni reki Isel, dokler ne prispete do naslednje postaje − vasice Prägraten am Großvenediger.
Na četrti dan potovanja pokaže reka Isel svojo dramatično stran. Sprva je zelo mirna, nato pa začne turkizna reka med prvim odsekom žuboreti in živahno klokotati. V soteski Gloschlucht previdno stopimo v kamnito prižnico, kjer smo priča bučanju vode čez skale v belem loku, medtem ko pena v zraku pričara mavrico. Sledi drugi slap na tej pohodniški poti, to je slap Strödener Wasserfall, ki ga sprva opazimo z mostu Ströden kot skrivnostno, oddaljeno naravno lepoto. Pot nato vodi mimo planine Islitzeralm, ki je odlična za opoldansko postajališče za počitek in okrepčitev z vzhodnotirolskimi polnjenimi testeninami Schlipfkrapfen in cesarskim pražencem, do spodnjih in zgornjih slapov Umbalfälle. Pogled na vodo, ki v čisti beli barvi drvi po skalnatih stopnicah, je osupljiv. Zahvaljujoč 30 metrov visoki jekleni konstrukciji se boste tukaj divjini slapov približali kot nikjer drugje ter se popolnoma potopili v razpršeno meglo. Nato se okolje počasi spremeni: gozd se redči, sledi teren brez dreves, na katerem je tu in tam moč zagledati črede ovac, ki se pasejo. Utrujeni in srečni boste nato prispeli do koče Clarahütte, ki je obdana s pobočji, posejanimi z balvani – to je dejansko edina možnost za nočitev na tej etapi.
Zadnji dan pohodniške poti nas popolnoma prevzame čudovita ledeniška pokrajina. Okolica postaja strma in pusta, voda v reki Isel je ledena. Najprej se sprehodimo čez slikovite gorske travnike, prekrite z rožami in s posameznimi kamni, nato pa naprej na terenske stopnice, ki so bile še pred nekaj desetletji prekrite z ledeniškim ledom. Tukaj vstopimo v arktično klimatsko cono – in sončno mesto Lienz je tako daleč vstran. Na 2500 metrih nadmorske višine dosežemo ledeniški jezik in s tem izvir reke Isel, kjer se goli led počasi spreminja v zelenomodro vodo. Leden vetrič z ledenika Umbalkees nas popelje v drug svet. Takrat se zavemo, da smo doživeli reko Isel v celoti – od njenega izliva nazaj do izvira. Potem se podamo nazaj na pot do samotne kmetije Ströden, od koder nas avtobus popelje nazaj do mesta Lienz.
Na poti nazaj do samotne kmetije Ströden:
V Lienzu je velika izbira hotelov, penzionov in zasebnih sob za prenočitev po pohodu.
Večdnevne ture, pohodništvo po dolgih pohodniških poteh oz. pohodništvo na dolge razdalje in treking se pogosto uporabljajo kot sinonim za vse pohode, ki so sestavljeni iz več etap in potekajo več dni. Deloma opisuje pojem »večdnevna tura« včasih tudi krajše pohode (2−5 dni), medtem ko se uporablja besedne zveza »pohodništvo na dolge proge oz. dolge razdalje« za daljše ture. Pri trekingu se najpogosteje podate na bolj redko poseljena območja stran od civilizacije in temu primerno potrebujete tudi več opreme.
Pohodniška pot Iseltrail je dolga pohodniška pot oz. pohodniška pot na dolge razdalje v Vzhodni Tirolski, ki je bila odprta julija 2020. Poteka vzdolž celotnega toka reke Isel, najdaljše prosto tekoče ledeniške reke v Alpah. Pot je dolga 73,5 km in jo lahko opravite v 5 (ali več) etapah. Vzdolž poti boste doživeli različne pokrajine, od sončnih tal doline preko bučečih slapov do izvora reke Isel na ledeniškem jeziku. Posebnost pohodniške poti Iseltrail je osnovna misel, da v prvi vrsti ne omogoča preprostega pohodništva, ampak da je tu mogoče doživeti neokrnjeno naravo takšno, kot je v resnici – četudi ni vedno udobna.
Pred prvim pohodom na dolge razdalje oz. po dolgi pohodniški poti preizkusite svojo kondicijo na daljših dnevnih pohodih s težkim nahrbtnikom in na ne preveč zahtevni poti. Dobra priložnost za začetnike je, da si na enem ali več postajališčih privoščijo dan za počitek.
Zakaj je zadnja avstrijska prosto tekoča ledeniška reka zgodba o uspehu na področju varstva okolja in turizma?
... in kdo je poskrbel za srečen konec?
Pohodništvo na dolge razdalje oz. po dolgih pohodniških poteh po avstrijskih Alpah pomeni odpraviti se na pot, zavestno doživljati naravo in jo preprosto občudovati.
