Iskanje
    • Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo huskyji v regiji Waldviertel
      media_content.tooltip.skipped

    Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo psi v Avstriji – razburljiva izkušnja

    Posebno zimsko doživetje Kako se je vožnja s sanmi, ki so jih vlekli psi pasme husky, izkazala za razburljiv vrtiljak čustev – od veselega pričakovanja, želje po dogodivščini in velikega šova v naravi..

    Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo psi
    media_content.tooltip.skipped

    Neukrotljiva moč, neizmerno veselje in veliko svežega zraka

    Tako močno kot sem bila napeta pred začetkom vožnje s huskyji, tako zelo srečno in svobodno sem se počutila na koncu. Srečna, zadovoljna, a popolnoma izčrpana – tako telesno kot duševno, sem se vrnila nazaj v tabor. Bila sem zadihana, moje noge so bile od poganjanja popolnoma brez moči in psa sta sopihala od napora.

    Moj mož me je že nestrpno čakal, saj je ta dogodivščina čakala tudi njega. Svoja dva spremljevalca sem odpela in jima postregla s pripravljeno hrano. Sledilo je obilo božanja in ljubkovanja. Tak izlet te nenazadnje zelo poveže.

    • Ampak gremo po vrsti. Kako je sploh prišlo do tega, da sem se znašla na saneh, ki jih vlečejo huskyji? Mož velikokrat razbere moje želje kar iz mojih oči – a ko mi je za božič podaril vožnjo s sanmi v Avstriji, sem bila najprej malce zmedena. Kar se tiče krotkih štirinožcev se namreč raje omejim na cartanje. Nekaj mi je bilo takoj jasno: vožnja s sanmi, ki jih vlečejo huskyiji, je precej naporna dejavnost.

    • Najprej me je malo stisnilo pri mojem netreniranem srcu. Spraševala sem se, če bom to telesno res zmogla. Moja kondicija res ni bila najboljša, prav tako pa nisem najbolj spretna pri takih in podobnih športnih aktivnostih. To tiho potrjuje kar nekaj poškodb. Ne glede na to sem pogumno pogledovala proti razburljivi dogodivščini, objela moža in mrzlično pričakovala skupno dogodivščino.

    Dogodivščina s huskyji – prihajava!

    Zaenkrat je vse dobro. Nekaj tednov pozneje, sredi februarja sva se začela pripravljati na dogodivščino. Priprave so se lahko začele − ampak, kaj potrebujem? Nikoli se ne ve ...

    Zimska pokrajina na gori Schöckl na Štajerskem
    media_content.tooltip.skipped

    Pakiram svoj kovček

    To mora nedvomno zraven:

    • smučarski kombinezon ✓
    • smučarske rokavice ✓
    • kapa ✓
    • nogavice ✓
    • trpežna obutev ✓
    • hrana ✓
    • pijača ✓
    • krema za sončenje ✓

    Res je, zelo rada imam sezname.

    Tek na smučeh na planini Teichalm
    media_content.tooltip.skipped

    Tako sva se – dobro opremljena – odpravila na pot. To jutro je na Dunaju noro snežilo. Vsak, ki je kdaj že bil v teh razmerah v velikem mestu, ve, da takrat za vse potrebuješ več časa. Kombinacija odsotnosti snežnih verig in zasnežene gorske ceste me je vznemirjala, moj mož pa je v vožnji naravnost užival.
    Dodatni čas, ki sva ga načrtovala za pot, sva pustila nekje na cesti in prispela s 15-minutno zamudo. Učitelj je bil tako prijazen, da naju je počakal. Po turbulentni vožnji sem se končno lahko sprostila in moj pogled je občudoval okolico: pred nami je bila čudovita zasnežena planota, smreke so bile okrašene s sladkorno glazuro, zrak je bil mrzel in pasji lajež je razkrival, da je vse skupaj razburljivo tudi zanje.

    Vožnje s sanmi, ki jih vlečejo psi – šport, ki zahteva tankočutnost

    • Matthias, naš vodnik – ki jih na Grenlandiji imenujejo musher - je iz boksov spustil dvanajst psov in vmes pripovedoval o tem, kaj imajo posebej radi in kakšne so njihove posebnosti. „Mojima“ huskyjema je bilo ime Aischa in Akon, on je bil pes vodnik in že pet let zvest Matthiasov spremljevalec. Kot »musherji v izobraževanju« smo napeto poslušali.

      Prost pogovor in uvod v vožnjo s sanmi, ki jih vlečejo psi, sta se med seboj tekoče prepletala. Naučili smo se, kako privezati psa pred sani in katere ukaze je potrebno dajati med vožnjo. In – mogoče še najpomembnejše – kako se ustavimo: da bi zmanjšali tempo, smo morali stopiti na zavoro, ki se zarije v podlago. Mehanizem je sestavljen iz kovinskega dela, ki se zarije v podlago, šanir in vzmeti, ki je nameščena na koncu sani.

    • Tik pred začetkom je Matthias še enkrat začinil strasti: »Pri startu in ustavljanju z nogo močno pritisni na zavoro! Po hribu navzdol rahlo zaviraj in ko greš v ovinek se nagni. Pri vzpenjanju pomagaj psoma in poganjaj z njima! In nikoli ne spusti vlečne vrvi! Drugače bosta psa s sanmi odšla in boš preostanek poti šel peš. Huskyji se ne ustavijo!«

      Za čuden občutek v trebuhu ni bilo časa. Sneg na startnem mestu je bil poteptan. Vsepovsod drugod je bil neskončen globok sneg. Le kako mi bo to uspelo?

    •                         Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo psi
      media_content.tooltip.skipped
    •                         Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo psi
      media_content.tooltip.skipped
    •                         Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo psi
      media_content.tooltip.skipped
    •                         Husky Toni v dolini Brandnertal
      media_content.tooltip.skipped
    • Napetost narašča

      Hm, kako je bilo že to s prenašanjem teže in zaviranjem? Ampak nisem imela več časa za razmišljanje. Zadonel je ukaz: »Gooo!« Psi so od navdušenja in razburjenja zalajali. Kar mi je moj mož še zakričal, se je izgubilo med glasnim zavijanjem huskyijev. Zdaj se je zares dogajalo! Zavijali so, skakali, lajali. In kar naenkrat je vse utihnilo. Psa sta z močnim sunkom in neukrotljivo energijo, ki se je v trenutku prenesla name, povlekla sani.

    • Koncentracija in napetost na vrhuncu

      Bila sem maksimalno skoncentrirana, moji prsti so se močno držali vlečnih vrvi in vsaka mišica mojega telesa je bila napeta. Kmalu po startu smo prišli do prvega ovinka, ki sem ga odpeljala z odliko. Prva plus točka zame! Nekaj metrov pred nami sem zagledala prvi vzpon in dala sem vse od sebe, da sem pomagala psom. Bilo je naporno, srce mi je divjalo in bila sem brez sape, ko sem zagledala vrh. Zakaj v preteklih tednih tekaškega treninga nisem vzela bolj resno ...

    • S sanmi skozi gozd

      Zdaj je pot vodila navzdol, sani so neslišno tekle po svežem snegu, psa sta sopla in jaz sem se lahko spet z obema nogama postavila na sani. Prvič je bilo dovolj časa, da sem lahko uživala v osupljivem pogledu na drevesa in jase, ki so mirno počivali pod snežno odejo. Huskyja sta vlekla in vlekla – hitro, neverjetno hitro – kot da je njun edini cilj odbrzeti čim dlje v širni svet. V tem trenutku mi je uspelo, da sem se odklopila od vsega in bila le tukaj in zdaj.

    »Psa ne moreš preslepiti, on čuti vse. Skoraj bi lahko rekli, da bere misli.«

    Tonijevi huskyji
    media_content.tooltip.skipped
    Anton Kuttner alias Husky Toni
    Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo psi
    media_content.tooltip.skipped

    Slovo ob posodi za hrano

    Tako močno kot sem bila napeta pred začetkom vožnje, tako zelo srečno in svobodno sem se počutila na koncu. Po eni uri smo začeli s potjo nazaj. Pravočasno sem začela rahlo zavirati in tako sta psa vedela, da se naša dogodivščina počasi bliža koncu.

    Srečna, zadovoljna, a popolnoma izčrpana – tako telesno kot duševno, sem se vrnila nazaj v tabor. Moj mož me je že nestrpno čakal, saj je ta dogodivščina čakala tudi njega. Zaželela sem mu še, naj se zabava, potem pa so se njegove sani s sunkom podale na pot. Za konec sem svoja dva psa, Aischo in Akona, odvezala. Božala sem ju, zakopala svoje prste v njuno mehko dlako, čutila premikanje njunega prsnega koša. Hvaležna za božanje sta svoje smrčke približala k meni. Lep občutek je bil čutiti njuno zaupanje in priznavanje. Za nagrado sem njima dala pripravljeno hrano, ki sta jo z zagnano pojedla. Pravzaprav sem bila enako nagrajena kot huskyja.

    Vožnja s sanmi, ki jih vlečejo psi
    media_content.tooltip.skipped

    Psi so bili že siti in zadovoljni, medtem ko je nama z možem po tej dogodivščini še vedno krulil želodec. Tako sva se z nasmeškom na obrazu odpravila v bližnjo restavracijo. Rdeča zaradi sonca, razburjenja in mraza sva si privoščila veliko ponev štajerskih sirovih testenin – specialitete, imenovane Kasnocken. Za mizo je vladala tišina. Bila sva preprosto srečna. Kako se lahko dan s takim doživetjem, gibanjem, svežim zrakom ter ljubeznijo do živali dotakne vseh čutov.

    Ponosna sem bila nase, da sem presegla svoj strah in se podala na dogodivščino. Vsakemu, ki se še ni peljal s sanmi, ki jih vlečejo huskyji, lahko ta izkušnja obogati življenje. Ja, jaz sem navdušena vodnica/musher!

    Sani za pasjo vprego v regiji Stubai
    media_content.tooltip.skipped

    Husky, gost iz skrajnega severa

    Izvorno je bil ta močen vlečni pes pomemben spremljevalec nomadskega ljudstva na severu Sibirije. Njegov izvor iz ledenih regij dokazujejo njegova debela, dvoslojna dlaka in sorazmerno male tace, ki preprečujejo preveliko izgubo toplote. Vpadljive so njegove oči, ki so lahko modre, rjave ali raznobarvne. Huskyji so prijazni, nežni in imajo radi otroke.
    Zahvaljujoč njihovi izvrstni orientaciji, lahko sledijo določeni poti tudi takrat, ko leži pod debelo snežno odejo. Vožnje s sanmi, ki jih vlečejo huskyji so v alpskem svetu zelo razširjene in priljubljene.

    Pohod s huskyji poleti

    Vožnje s sanmi, ki jih vlečejo huskyji, so kul, ampak takšno doživetje s huskyjem lahko doživite tudi poleti.

    Avtorica: Dagmar Tomasek

    media_content.tooltip.skipped

    Tudi to vas utegne zanimati

    •                 Družina na vožnji s sanmi s konjsko vprego
      media_content.tooltip.skipped

      Spokojna zima

      V zimski pokrajini Avstrije lahko neskončno uživate tudi izven smučarskih prog.

      Preberi več
    media_content.tooltip.skipped