Iskanje
    • Regija Salzkammergut, Bad Ischl − cesarjeva vila od zunaj / Kaiservilla Bad Ischl
      media_content.tooltip.skipped

    Živeti kot cesar

    To, da so Avstrijci nagnjeni k nostalgiji, leži verjetno na tem, da jih ob vsakem koraku spremlja njihova cesarska preteklost. #realAustria

    Hofburg Dunaj
    media_content.tooltip.skipped

    Kraljevi vsakdan

    Avstrija je že od leta 1918 republika, a kljub temu v vsakdanjem življenju še dandanes najdemo številne relikte iz časa monarhije – kar se kaže tudi v ljubezni do nazivov: višji uradnik ministrstva ima na primer naziv dvorni svetnik (nem. Hofrat). Kdor si naziva ne zasluži sam s svojim delom, ga lahko pridobi tako, da mu ga podeli predsednik republike. Ta ima sedež v prostorih, kjer je tudi cesar upravljal s svojim svetom: v leopoldinskem traktu dvorca Hofburg. A tudi onstran visoke politike je kultura nekdanje monarhije še danes vseprisotna. Na primer v glasbi. Tako lahko Radetzky marš mirno označimo za narodno himno Avstrijcev. Kompozicijo, ki časti istoimenskega generala, zaigrajo vsako leto na novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov ob bučnem aplavzu. Tudi cesarski valček Johanna Straussa je eno izmed del, ki je redno uvrščeno na program. Omenjena dela prav tako zaigrajo tudi vsako leto 18. avgusta, ko celoten Bad Ischl v zgodovinskih kostumih slavi rojstni dan Franza Josepha I.

    Slika Elizabete I. in Franca Jožefa I. v mladih letih

    Deset dejstev o Habsburžanih

    media_content.tooltip.skipped
    • Začetek vladavine
      1273
    • Konec vladavine
      1918
    • Število cesarjev in kraljev
      24
    • Najdaljše regentstvo
      Franc Jožef I. od 1848 do 1916
    • Zadnji cesar
      Karl I. (1916–1918)
    • Najuspešnejši vojskovodja
      Princ Eugen Savojski (1663–1736)
    • Grad Stammburg
      Grad Habsburg v kantonu Aargau, Švica
    • Rezidenca
      Hofburg, Dunaj
    • Poletna rezidenca
      Dvorec Schönbrunn, Dunaj (od 1696)
    • Družinska grobnica
      Kapucinska grobnica, Dunaj

    Habsburško cesarstvo

    Habsburžane je na prestol ponesla kriza. Ko je Rimsko cesarstvo brez vodje drselo v krizo, je bil Rudolf I. Habsburški leta 1273 izvoljen za rimsko-nemškega kralja. Redko kdo mu je napovedal veliko prihodnost, a z zmago v bitki pri Moravskem polju leta 1278 je Rudolf utrdil svojo moč in postavil temelje za cesarstvo, ki se je obdržalo kar 645 let.

    »Vojskujejo naj se drugi − ti, srečna Avstrija, pa se posveti porokam.« Ta znan rek karakterizira vzpon Habsburžanov s politiko porok. Ko je cesar Maksimilijan I. poročil svoje otroke v Aragon in Kastiljo, je to utrlo pot Habsburžanov na španski prestol. A poleg strateških porok so vladavino Habsburžanov zaznamovale tudi številne vojne. Tudi Marija Terezija (1717–1780) se je morala podati v vojno, na primer proti Prusiji, a položaj Habsburžanov znotraj Evrope in obstoj dinastije je utrdila s tem, da je rodila kar 16 otrok.

    Cesar Franc I. je leta 1804 ustanovil Avstrijsko cesarstvo, ki ga je cesar Franc Jožef I. leta 1867 prenesel na Avstro-ogrsko monarhijo. A tudi Franc Jožef je moral voditi številne vojne: njegova zadnja vojna, prva svetovna vojna, je pripeljala do razpada Donavske monarhije.

    Arhitektura − dragulj Habsburžanov

    Dolgo imperialno zgodovino Avstrije pripovedujejo številne zgradbe. Podajmo se na pot po njihovih sledeh: na teh krajih lahko še danes občutite in doživite bleščeče čase Donavske monarhije in Avstrije.

    •                     Dvorec Schönbrunn / Schloß Schönbrunn
      media_content.tooltip.skipped

      Cesarski poletni občutki

      V dvorcu Schönbrunn se ob sprehodu skozi neskončne vrtove počutimo brezskrbno kot cesar. Cesarski dvor je imel tukaj svojo poletno rezidenco.
      Dvorec Schönbrunn
    •                     Zbirka cesarskih vozil Wagenburg Dunaj
      media_content.tooltip.skipped

      Potujte kot Habsburžani

      Na dosegu rok: veličastne kočije Habsburžanov. Po poti »Sisi-Pfad« se še dandanes lahko podate po poti cesarice, ki je veliko potovala.
      Zbirka kočij Wagenburg
    •                     Hofburg Dunaj
      media_content.tooltip.skipped

      Center moči s šarmom

      Največji dvorec na svetu in nekdanji center vladavine Habsburžanov: potovanje od cesarskih sob do španske konjeniške šole.
      Dvorec Hofburg
    •                     Cerkev Hofkirche Innsbruck
      media_content.tooltip.skipped

      Cerkev Schwarz Mander Kirche

      Potopite se v mistični svet »zadnjega viteza«: 28 impresivnih bronastih kipov, »Schwarze Mander« (moških), stoji ob grobu cesarja Maksimilijana I.
      Cerkev Hofkirche Innsbruck
    •                     Muzej Albertina, Dunaj / Albertina
      media_content.tooltip.skipped

      Umetnost od srednjega veka do danes

      V ekskluzivnih razstavah muzeja se začudenost nikoli ne konča. Skrivni namig, ki ga morate upoštevati pri ogledu, so razkošne sobe Habsburžanov.
      Muzej Albertina
    •                     Dvorec Belvedere, Dunaj
      media_content.tooltip.skipped

      Prinčev poletni dvorec

      V poletnem dvorcu princa Eugena, naj bi v preteklosti živel udomačen lev. Danes je eden izmed vrhuncev ogleda največja zbirka slik Gustava Klimta na svetu.
      Muzej Belvedere
    Regija Salzkammergut, Bad Ischl − vila Lehar

    Poletna svežina: dopustujte kot cesar

    media_content.tooltip.skipped

    Hrepenenje po pobegu na podeželje

    Kdor se v Bad Ischlu poda po promenadi ob reki Traun, se lahko s kančkom domišljije počuti kakor cesar. Najprej mimo Hotela Austria, kjer je stanovala cesarska družina in kjer se je Franc Jožef zaročil s svojo Sisi. Postanek v kavarni in slaščičarni Café Konditorei Zauner: ob skodelici kave in sladici Zaunerstollen lahko občutite, kako se je fina dunajska družba počutila ob »na razstavi«.

    Poletna svežina. Nekoč je to pomenilo potovati v kraje, kjer je tudi cesar užival svoja poletja. Kraji, ki jih je obiskal, so kmalu postali priljubljeni izletniški cilji. Na primer Baden, kjer je cesar Franc I. med letoma 1796 in 1834 užival ob zdravilnih učinkih žveplovega izvira. Ali pa salzburški kraj Bad Gastein, kjer se je Franc Jožef vedno znova sestajal s pruskim kraljem Wiljemom I. in užival ob kopalnih kurah v alpinski zdravilni vodi. Mati vseh krajev poletne svežine pa je Bad Ischl: Franc Jožef je tukaj preživel kar 83 poletij − hodil je na lov, delal kure v solni vodi in se posvečal cesarskemu delu.

    Čar poletnega oddiha

    • Bad Ischl je zaznamoval celotno življenje cesarja Franca Jožefa. Najverjetneje dolguje svoje življenje mestu ob reki Traun, kajti po številnih splavih sta se njegova starša, ki sta bila takrat še brez otrok, odpravila na zdravilno kuro s solno vodo – kmalu za tem se je rodil Franc Jožef. Kraji, ki jih je poleti rad obiskoval cesar, so kmalu postali zelo priljubljeni kraji poletne svežine. Cesarju je namreč sledilo veliko ljudi: najprej visoko plemstvo, potem bogati industrijski baroni, na koncu še meščanstvo. Nastali so hoteli, vile, kavarne, igralnice in promenade, na katerih so se gnetle znane avstrijske osebnosti in gostje iz cele Evrope. Tudi umetniki so odkrili čar poletnega oddiha na podeželju.

    • Franz Lehár, Johann Strauss, Robert Stolz in Franz Werfel so radi zahajali v Ischl, Johannesa Brahmsa je vleklo v Altaussee, medtem ko je Gustav Klimt iskal mir in navdih ob jezeru Attersees. Nič manj priljubljeni niso bili Semmering ter kraja Payerbach in Reichenau v dunajskih Alpah, ki so od glavnega mesta oddaljeni le uro vožnje z vlakom.

      V vseh teh krajih je še danes moč občutiti lahkotnost poletne svežine in imperialni sij preteklosti. Hoteli, ki so nastali v tistem času, so takrat veljali za najbolj ekskluzivne v Evropi in še danes delujejo kot cesarski dvorci. Konec koncev so želeli takratni turisti biti v koraku s svojim vzornikom in svoje počitnice preživeti kot on.

    »Olles leiwand?« (Vse v najboljšem redu?)

    Dunajski šarm velikokrat tekoče prehaja v posebno vrst humorja imenovano dunajski Schmäh. In ta je v današnji Dunajščini velikokrat ironičen, včasih grob in tudi malo filozofski. Kdor bi se rad pogovarjal kot Dunajčan, naj s pridom uporablja ta slovar.

    • 15-krat ironija po Dunajsko:

      • Ansapanier (Einserpanier) − najboljša/nedeljska oblačila
      • Flohdackn − pes
      • Friedhofsjodler − kašelj
      • Gugaschecken − pege
      • Harmonika − natakarjeva denarnica
      • Herzkasperl − srčni infarkt
      • Holler − neumnost
      • Kramuri − nered, zmešnjava
      • Leiwand− prvovrstno, najboljše
      • Ohrwaschlkaktus − človek s štrlečimi uhlji
      • Ozwickter (Abgezwickter) − mali človek
      • Reiseachterl − zadnji kozarec vina pred odhodom domov
      • Reparaturseidl − prvi kozarec piva po mačku
      • Schlawiner − vetrnjaška, nezanesljiva oseba
      • Zwutschkerl − mali človek, dojenček
    • Deset pojmovanj iz ljubezenskega življenja Dunajčanov:

      • Anbandeln − flirtati, ljubimkati
      • Busserl − poljub
      • Goscherl − ljubkovalno za »usta«
      • Gschpusi − ljubezenska vez, flirt
      • Gschwuf − prijatelj, stalni spremljevalec
      • Habschi − ljubimec
      • Herzibinki − ljubljenec
      • Menschanarrisch − noro zaljubljen
      • Pantscherl − ljubezensko razmerje, afera
      • Pariser − kondom
    • »Vse je „Kaiser“« – tudi v jeziku

      Že več kot 100 let ga ni več, a je njegovo veličanstvo »der Keiser« še vedno vsakodnevno prisoten:
      ko sije sonce, imajo Avstrijci cesarsko vreme »Kaiserwetter« in ko je nekaj zelo osupljivo, komentirajo z besedami »Servas Kaiser!«. V dunajski kuhinji so pa so prav tako vseprisotne imperialne jedi:
      cesarski praženec »Kaiserschmarren«, mesni izdelki »Kaiserfleisch«, zrezek »Kaiserschnitzel«, kajzerica »Kaisersemmel«, kavni napitek »Kaisermelange« ali pijača »Kaiserbirn« - tako sadna kot liker …

      Pridevnik cesarsko oz. »kaiserlich« se dandanes uporablja kot sinonim za »izvrstno«. Pogovorno se vplivnim osebam iz javnega življenja pripisujejo najvišji plemiški nazivi: od deželnega kneza »Landesfürst« (deželni glavar) preko krajevnega cesarja »Ortskaiser« (župan) do finančno močnih nepremičninskih in žičničarskih cesarjev.

    • Dunajski šarm

      Kdor prvič pride na Dunaj, je presenečen nad vljudnostjo, ki tukaj občasno še pride na dan. To, da dami pridržijo vrata ali ji pomagajo obleči jakno, imajo mnogi Dunajčani v krvi. Tudi »Küss die Hand« (poljub na roko) ali »Gnädige Frau« (milostljiva gospa) so besedne zveze, ki jih Dunajčani radi uporabljajo. Mnogo teh starinskih, a izredno spoštljivih besednih zvez izhaja še iz časa cesarstva – ko so prebivalstvo sestavljali podložniki in je bilo služenje vrlina. Le tako lahko razložimo, zakaj se Dunajčani pozdravljajo s »Habe d’Ehre« (imam to čast) in poslavljajo z »Gschamsterdiener« (poslušni služabnik). A dunajski šarm je ogrožena vrsta. Kdor ga še želi doživeti, naj se odpravi v tradicionalne kavarne, kot sta Café Landtmann ali Café Central. Tukaj natakarji še vedno obvladajo pravi bonton – in umetnost, da preklopijo od dunajskega šarma na dunajski Schmäh. Ampak previdno: kdor ne spoštuje njihove avtoritete, lahko hitro občuti dunajski Grant (jezo).

    Jesti, kot njegovo veličanstvo

    Smo to, kar jemo, pravijo. Gledano s tega zornega kota, se lahko vsi Avstrijci počutijo kot cesarji, kajti mnogo jedi, ki danes sodijo med klasike avstrijske kulinarike, so bile že na mizi cesarja Franca Jožefa I.

    •                     Recept za kraljevi kolač
      media_content.tooltip.skipped

      Recept za kraljevi kolač

      Kolač je klasika avstrijske kuhinje. S tem receptom vam bo kraljevi kolač (nem. Kaisergugelhupf) uspel preprosto in hitro.
      Preberi več
    •                     Govedina Tafelspitz
      media_content.tooltip.skipped

      Tafelspitz

      S tem receptom vam bo kuhano notranje stegno govedine (t. i. Tafelspitz) uspelo kot original z Dunaja. Skrivnost: dobro govedino je treba narezati prečno glede na vlakna in jo servirati s praženim krompirjem in omako iz drobnjaka.
      Preberi več
    •                     Cesarski praženec, šmoren cesarja
      media_content.tooltip.skipped

      Cesarski praženec, šmoren cesarja

      Ein Geheimnis für Feinschmecker*innen: Kristallzucker über den Kaiserschmarren verteilen und im Backrohr karamellisieren lassen.
      Cesarski praženec
    •                     Sacherjeva torta
      media_content.tooltip.skipped

      Sacherjeva torta: niti malo staromodna

      Če je Mozartova kroglica sinonim za Salzburg, je Sacherjeva torta sinonim za Dunaj: zgodba se je pričela, ko je knez Metternich svoji dvorni kuhinji leta 1832 naročil, da zanj in njegove visoke goste pripravi posebno sladico.
      Sacherjeva torta
    • Cesarjeve najljubše jedi

      Volčja lakota cesarja Franca Jožefa I. je bila legendarna. Še posebej pa cesar ni poznal meja pri njegovi najljubši jedi – govedini Tafelspitz. V juhi kuhano govedino je rad jedel z drobnjakovo omako, jabolčnim hrenom, hrenom s kajzerico, praženim krompirjem in kuhano zelenjavo. In to s tako hitrostjo, da so lahko ostali pri mizi le začudeno gledali. Ker so vsi morali zaključiti z jedjo, takoj ko se je najedel cesar, so mnogi potešili svojo lakoto v bližnjem Sacherju. Tam se je vedno, tudi če je bila kuhinja že zaprta, dalo dobiti golaž. »Mali golaž« se še dandanes dobi v dunajskih gostilnah in to kadarkoli − podnevi ali ponoči. Madžarsko jed iz govedine in obilo paprike ter čebule je zelo cenil tudi cesar. Ker je cesar vstajal že ob pol štirih zjutraj, je ta dolg čas med zajtrkom in kosilom prebrodil z drugim obilnim zajtrkom »z vilico«, ki mu pravijo »Gabelfrühstück«. Njegov favorit je bila – kdo bi si mislil, ampak je bila res – hrenovka, ki jo je cenil predvsem zaradi njene prebavljivosti in mehke teksture.

    • Kraljeve jedi z moko

      Cesar je za zajtrk v ranih urah rad pojedel dva do tri kose šarklja Gugelhupf. Od kod to čudno ime za tako lepo in okusno jed, je še dandanes uganka. Del besede »Gugel« bi lahko izhajal iz istoimenske naglavne rute žensk na tržnicah, »hüpfen« (skakati) pa iz tega, da naj bi šarkelj zaradi vzhajajočega kvasa poskakoval. Kot cesarsko poživilo je služil kavni napitek Kaisermelange. To je mala podaljšana kava, zmešana z rumenjakom in dvema čajnima žličkama medu.

      Uspeh jedi z moko zagotovo izhaja tudi iz dejstva, da je imel cesar Franc Jožef rad tudi jedi, ki so izhajale iz preprostega testa iz jajc, moke, mleka in sladkorja, tako kot je na primer mehki cesarski praženec. O njegovem nastanku kroži kar nekaj anekdot − ali izhaja iz spodletele, raztrgane omlete ali je bil pripravljen zaradi Sisijinih težav z zobmi − tega ne bomo nikoli zagotovo vedeli.

       

    Mojstri slaščic z zgodovino

    Kdor je za časa cesarja Sacher torto, Zaunerstollen ali linško torto povzdignil med okusno umetnost, je bil odlikovan z nazivom »k. u. k. Hofzuckerbäcker« oziroma cesarski in kraljevi dvorni slaščičar. Tukaj najdete štiri najboljše cesarske slaščice, ki jih lahko okusite tudi sami.

    •                 Slaščičarna Demel
      media_content.tooltip.skipped

      Slaščičarna Wiener Zuckerbäckerei Demel Slaščičarna Wiener Zuckerbäckerei Demel

      Verjetno najbolj znan dvorski slaščičar k. u. k. Hofzuckerbäcker v Avstriji z umetniško oblikovanimi izložbami je obvezen postanek za vse sladkosnede.

      Preberi več
    •                 Hotel Sacher Dunaj, Riguard / Hotel Sacher Hotel Sacher Vienna
      media_content.tooltip.skipped

      Kavarna Café Sacher Kavarna Café Sacher

      Na mehkem rdečem žametu, pod razkošnimi lestenci je uživanje ob originalni Sacher torti pravo doživetje – tako v kavarni kot tudi v novem Sacher Ecku v 1. nadstropju.

      Preberi več
    •                 Slaščičarna Gerstner
      media_content.tooltip.skipped

      Dvorski slaščičar Gerstner Dvorski slaščičar Gerstner

      Izbrane torte in najboljše drobno pecivo vam postrežejo v slaščičarni Gerstner, ki se razprostira na treh nadstropjih na ulici Kärntner Straße na Dunaju, ob tem pa lahko uživate ob pogledu na opero. Vrhunec − kandirane praline Sisi Veilchen.

      Preberi več
    •                 Slaščičarna Zauner
      media_content.tooltip.skipped

      Slaščičarna Konditorei Zauner v Bad Ischlu Slaščičarna Konditorei Zauner v Bad Ischlu

      Slaščičarna v Salzkammergutu, ki jo je z veseljem obiskoval sam cesar. Ob znani sladici Zaunerstollen najdete tukaj tudi izjemne praline, tartufe in torte z oblati.

      Preberi več
    •                 Slaščičarna Sluka, mestna hiša
      media_content.tooltip.skipped

      Slaščičarna Sluka Slaščičarna Sluka

      Kultna kavarna na trgu Wiener Rathausplatz s tradicionalnimi slaščicami in deserti ter sodobnimi kreacijami. Leta 2017 so na Dunaju odprli drugo izpostavo.

      Preberi več

    Tudi to vas utegne zanimati

    •                 Cesarica Elizabeta I. (Sisi) in cesar Franc Jožef
      media_content.tooltip.skipped

      Slavne osebnosti: iskanje sledi

      Vživeti se v življenje slavnih osebnosti, raziskati njihove misli in ideje – za to imate v Avstriji priložnost na številnih mestih. Ponujamo vam skromen izbor zanimivih krajev, ki so zaznamovani s kančkom genialnosti.

      Preberi več
    media_content.tooltip.skipped