Bakle v snegu Z ognjem na poti do samega sebe
V siju ognja zažari zimska pokrajina v novi luči. Zakaj izgledajo vsi, ki se z odprtim ognjem sprehajajo po temi, tako sproščeno? Skupaj s pohodniško vodnico iz Waidringa Liso Flatscher, smo raziskovali vpliv zimskih pohodov z baklami.
Z baklami skozi zimsko noč
Jasen januarski večer v tirolski dolini Pillerseetal. Pokrajina je pokrita z belo snežno odejo. Zrak je suh in mrzel – dih pred našim obrazom ustvarja majhne oblačke in na srečo nam plameni naših bakel nudijo malo toplote. Ko pustimo za seboj obrobje mesta Waidring, so bakle naš edini vir svetlobe v temi. Od zgoraj mora izgledati, kot da si oranžna svetleča kača utira pot skozi temo. Občutek imamo, kot da z vsakim korakom stopamo nazaj v zgodovino – kajti že pred 100.000 leti, kmalu po odkritju ognja, so si naši predniki tako utirali pot skozi zimske noči.
Pod našimi škornji tiho škripa sneg, ko se vzpenjamo po hribu skozi gozd. Slišimo lahko samo zvok naših korakov – kraljuje tišina. Čeprav nas je v skupini osem, nihče ne govori. Preveč smo osredotočeni na plamene svojih bakel, ki mečejo na okoliška drevesa nežne sence. Ta v pridušeni svetlobi izgledajo kot velikani, ki svoje snežene roke stegujejo proti nebu. Pogled na nebo je veličasten. Ko smo stopili iz gozda, se nam je odprl pogled na nebo, polno zvezd, ki so se bleščale nad nami. »Tako lepega nočnega neba že dolgo nisem videl,« je zašepetal nekdo v skupini.
Pojdimo ven, da najdemo sebe
Manj je več in to poskrbi za sprostitev
Čar nočnega pohoda leži v redukciji. Ker manj vidimo, se izostrijo ostali čuti. »V temi imamo popolnoma drugačen fokus kot čez dan. Hodimo počasneje in bolj zavestno ter drugače doživljamo svojo okolico,« razloži Lisa.
In tudi sami opazimo to spremembo v zaznavanju – naši instinkti, ki so zasidrani v naših genih, se aktivirajo.
Kar naenkrat slišimo zvoke v gozdu, zaznamo vonjave, ki jih čez dan mogoče sploh ne bi opazili, in odkrijemo sledove živali v snegu.
Tudi snežni kristali se v nočnem mrazu in obsijani s plameni bakel bleščijo povsem drugače kot čez dan.
In brez bakel bi bila ta dogodivščina le pol tako impresivna. »Ogenj ima poseben vpliv na človeka,« poskuša Lisa razložiti meditativni vpliv bakel. »Mogoče zato, ker se ob hoji popolnoma koncentriramo na odprt ogenj. Ni prostora za to, da bi nam misli odtavale – ostanemo v stiku s sabo.« Tudi mi občutimo: Odprt ogenj nas prizemlji in nam omogoči, da se potopimo v okolico, brez da bi jo prestrašili. Se spet povezati z naravo in biti prisoten v trenutku.
Počasi se po zasneženi gozdni poti vračamo na izhodiščno točko. Stopimo iz teme gozda in pred sabo zagledamo ulično razsvetljavo v centru mesta. Zaradi nenadne svetlosti smo začeli mežikati. Vsakdanji svet nas je spet ujel - škoda! Pohod je trajal le eno uro, a vseeno se zdi, kot da smo bili daleč daleč stran.
Pohod z baklami z Liso v dolini Pillerseetal
Wander- und Bewegungsschule Lisa Flatscher
Dorfstraße 25
6384 Waidring
Österreich
Avtorica: Christina Zarnhofer