Najlepše tematske poti in naravoslovne učne poti
V Avstriji je več kot 300 tematskih pohodniških poti. Pripravili smo vam izbor, ki bo poskrbel za veliko raznolikosti.
Tematske pohodniške poti v Avstriji
Kdor se poda na tematsko pohodniško pot, se bo vrnil domov s številnimi vtisi in z veliko novega znanja. Po sledeh prvih raziskovalcev, pustolovcev in pionirjev …
Pohodniška pot doživetja Tauerngold
-
Trajanje:2 uri
-
Dolžina:2,74 km
-
Višinski metri:597 m
-
Nadmorska višina:2.168 – 2.566 m
-
Izhodiščna točka:Gorska koča Schutzhaus Neubau
-
Težavnostna stopnja:zahtevno
Pohodništvo je pustolovščina
V Visoke Ture v SalzburgerLandu je obiskovalce nekoč privabljalo zlato. Več kot 1000 let so rudarji ob vznožju gore Hoher Sonnblick sistematično prinašali na plano to žlahtno kovino. V zlatih časih rudarstva, v 15. in 16. stoletju, so v »zlati dolini Alp« izkopali kar 10 procentov celotne svetovne zaloge zlata. Danes boste vzdolž poti doživetij Tauerngold v dolini Raurisertal izvedeli več o divjih časih zlate mrzlice.
V zaključnem delu doline Kolm-Saigurn se boste podali po sledeh pridobivanja zlata, kjer vas pričakujejo tovrstni fascinantni dokazi, kot so na primer že zdavnaj zapuščene rudarske hiše, rovi in jalovišča. Sedem postaj vam bo ponudilo veliko zanimivega o rudarski tehniki, nastajanju zlata in srebrne rude ter o kamninah območja gore Sonnblick.
Namigi in triki za pravilno pranje zlata
V dolini Raurisertal lahko še danes perete zlato. Oprema, ki jo pri tem potrebujete, je resnično preprosta, ampak za daljše zadrževanje v hladnem gorskem potoku je priporočljivo, da obujete gumijaste čevlje. In nato se lahko že lotite pranja zlata!
Kje je idealno mesto za iskanje zlata?
Izkušeni rudarji zlata strokovno poiščejo prava mesta za pranje zlata. Potok prinaša z visokogorja različne kamnine in s tem tudi rudnine, ki jih vsebuje. Dokler balvani ne dosežejo dna doline, se na svoji poti krušijo in manjšajo, s čimer se tudi odlamljajo zlata zrna. Zaradi različnih hitrosti toka potoka, se mineralna zrna glede na težo naplavijo na različnih mestih. Mineralne kamnine z visoko gostoto, kot so zlato, srebro in druge rudnine, se običajno nalagajo na mestih z nizko hitrostjo izliva, kot recimo v poglobitvah, na rečnih meandrih in otokih. V strokovnem jeziku se ta odlagališča usedlin imenujejo »Seifen«.
Katera tehnika vodi v uspeh?
S ponvijo in pravilno tehniko bo iskanje zlata obrodilo sadove. S pomočjo krožnih gibov speremo lažji pesek in mešanico proda čez stranski rob pralne ponve. Težje zlato bo obležalo na dnu pralne sklede. Veselje ob odkritju zrn zlata je pri vsakem novem iskalcu zlata nepopisno!
Tematska pot Umgang-Bregenzerwald
Številne lesene zgradbe že stoletja zaznamujejo pokrajino na Predarlskem. Tukaj še danes v veliki meri uporabljajo enega najpomembnejših naravnih obnovljivih virov te regije − lesa. Sodobna arhitektura je preprosta, naravna, trajnostna, tradicionalna in istočasno svetovljanska – tako kot ljudje, ki tukaj živijo.
Arhitektonsko pionirsko delo na Predarlskem je opisano na različnih postajah tematske poti Umgang-Bregenzerwald. Pohodi po teh poteh trajajo od 1,5 do 4 ure in vodijo skozi dvanajst vasi. Na poti boste naleteli na stebre v višini pasu, na skice stavb ali predmete s kratkimi vprašanji. Odgovore boste našli v mapah ob poti.
Pohodništvo v naravi
Naravoslovne učne poti v Avstriji
Naučite se razumeti naravo
Kdor se poda na učne poti, bo odkril veliko več kot le osupljivo naravno pokrajino. Biti radoveden, spoznati naravo z odprtimi očmi in prejeti odgovore na številna vprašanja. Nekatera dejstva so še posebej fascinantna …
Kako živalim uspe, da se prilagodijo na ekstremne življenjske pogoje?
Odgovor na to vam dajeta dva živalska umetnika preživetja, mojstra prilagoditve: medtem ko si je ptič za svoj življenjski prostor izbral najbolj toplo in suho stran Avstrije, živi glodalec nad drevesno mejo v mrzlem in grobem gorskem svetu Alp.
Mali deževnik prileti vsako leto spomladi v Panonsko nižino Nežiderskega jezera, da bi po daljšem zimskem premoru v Afriki tukaj gnezdil. Pogoji so zanj tukaj idealni. V brezvegetacijskem obrežnem pasu odlaga svoja jajca za valjenje med številne kamenčke. Ker je njihova površina pegasta, so jajca zelo dobro zaščitena pred radovednimi plenilci.
Drug umetnik preživetja je naseljen v Alpah na nadmorski višini med 1500 in 2500 metri čez celo leto (npr. v Narodnem parku Visoke Ture) in se je na zelo domiseln način prilagodil na ekstremni mraz. Za svizca je značilno šestmesečno zimsko spanje z le nekaj krajšimi prekinitvami. V tem času pade njegova telesna temperatura do pod 5 stopinj.