S svojo razkošno arhitekturo, ki sega od romantike preko baroka do historizma, in svetovno znanim oltarjem Verduner spada samostan Klosterneuburg k najpomembnejšim kulturnim dobrinam Avstrije. Dragocene zbirke samostanskega muzeja in zakladnice združujejo umetniška dela od srednjega veka do sedanjosti.
Nekaj let po selitvi njihove rezidence v Klosterneuburg sta mejni grof Leopold III. in njegova žena Agnes v neposredni bližini gradu ustanovila samostan kot religijski, socialni in kulturni center njune dežele, ki sta ga leta 1133 predala avguštinskim kanonikom. Leta 1181 je zlatar Nikolaus iz mesta Verdun dokončal masko Kanzelverkleidung, sestavljeno iz emajliranih plošč, ki pripovedujejo o dogodkih iz starega in novega testamenta. Po požaru leta 1330 so emajlirane plošče sestavljale verundski oltar, ki je eden od pomembnejših umetniških del evropskega srednjega veka.
V srednjem veku je bil samostan pomemben znanstveni in teološki raziskovalni center, o čemer priča tudi preko 1200 rokopisov samostanske knjižnice. Leta 1730 se je cesar Karl VI. odločil, da bo po zgledu španskega Escoriala v Klosterneuburgu zgradil samostansko rezidenco. Glede na načrt je predvideval velikanski objekt z devetimi kupolami in štirimi dvorišči. Med gradbenimi deli je leta 1740 cesar nenadoma umrl in njegova prestolonaslednica Marija Terezija je gradbena dela ustavila, da bi se posvetila izgradnji rezidence Schönbrunn. Komaj 100 let kasneje je bilo v Klosterneuburgu dokončano cesarsko dvorišče (nem. Kaiserhof), s čimer je bila izpeljana le četrtina prvotnega načrta. V vladavini cesarja Jožefa II. se je zgodil preobrat: cesarska cerkvena politika je namreč vključevala bistveno širitev skrbi za faranske duše in socialni vidik.
Danes spada samostan Klosterneuburg k najbolj obiskanim ciljem Spodnje Avstrije: svetovno znani oltar Verduner spada med vrhunce, bogate zbirke samostanskega muzeja in zakladnice pa združujejo umetniška dela od srednjega veka do sedanjosti. Edinstven je tudi stavbni komples iz gradbenih stilov romantike, baroka in historizma ter Sala terrena z monumentalnimi atlantskimi figurami Lorenza Mattiellia, ki so od prekinitve gradbenih del 1740 ostale nespremenjene. Menjujoče se razstave moderne umetnosti programa STIFTerKUNST in St. Leopoldove mirovne nagrade zaokrožajo to ponudbo.
Že od nekdaj se na tem območju velik pomen pripisuje tudi vinogradništvu − samostan Klosterneuburg ima do danes najstarejši obstoječi vinograd Avstrije, ki je edini samostanski vinograd z lastno proizvodnjo vina.
Samostan Klosterneuburg