Friedensreich Hundertwasser
Barvno intenziven utopist
Friedensreich Hundertwasser je bil umetnik, arhitekt in okoljevarstvenik. Že zgodaj je izstopal z izjemnim čutom za barve in oblike. Kljub grozotam druge svetovne vojne je kot deček risal in slikal pravljične pokrajine s sijočimi barvami, čudovitimi gozdovi in rajskimi svetovi. Po kratkem študiju na Dunajski akademiji je v 50. letih razvil svoj prepoznavni slog: organske oblike, žareče barve in spiralo kot osrednji motiv. Od 70. let naprej se je intenzivneje posvečal arhitekturi, ustvaril več kot 40 zgradb po svetu in se zavzemal za ozelenitev streh, „najemnike dreves“ in naravi prijazno gradnjo.
Hundertwasser je umetnost videl kot življenjsko filozofijo
Trajnost zanj ni bila modna muha, temveč življenjsko načelo: Umetnik je živel precej skromno, uporabljal je obnovljive vire energije in razvijal alternativne koncepte recikliranja po načelih trajnosti, še preden je to postalo trend. Na svojih potovanjih je zasadil okoli 100.000 dreves, v svojih zatočiščih je uporabljal vodno in sončno energijo, nameščal humusne toalete in biotope. Številne plakate je oblikoval v podporo organizacijam, kot sta Greenpeace in družba Jacques-Cousteau. Veliko svojih barv je Hundertwasser pripravljal po lastnih recepturah in se temeljito ukvarjal z vprašanjem človekovega mesta v krogu narave – vse do svoje smrti leta 2000, ko je po lastni želji v Novi Zelandiji našel svoj zadnji počitek pod drevesom.
KUNST HAUS WIEN velja za prvi »zeleni muzej« v Avstriji.
Kratek pregled Hundertwasserjevih del
Po sledeh Friedensreicha Hundertwasserja
Pusta povojna arhitektura z ravnimi linijami je bila za umetnika, ki je svet doživljal z vsemi čuti, grozota. Navdih je našel v ukrivljeni, barviti arhitekturi Katalonca Antonija Gaudίja, pa tudi pri francoskem samouku Facteurju Chevalu.
Hundertwasser je bil prepričan, da so ravne črte, pravi kot, ravna tla, sterilna pravilnost oken oziroma elementi, ki ne ustrezajo naravi človeka in ga delajo naravnost bolnega.
Po Hundertwasserjevih besedah so stavbe tretja človekova koža za povrhnjico in oblačili. V skladu s tem bi morali imeti ljudje možnost, da individualno vplivajo na zasnovo svojih domov.
Drevesa, ki rastejo skozi okna? Veselo, sproščeno pročelje? Pravi gozd in čebelnjak na strehi? Notranjost brez vogalov in robov ter čudovito ozelenjeno notranje dvorišče? Muzej Hundertwasser – ustvarjen leta 1991.– Muzej KUNST HAUS WIEN vabi k uživanju v umetnosti. Hundertwasserjeve sanje o oazi v velikem mestu so postale resničnost. Povsem v skladu z umetnikovo vizijo je šlo za ponovno uporabo obstoječe stavbe, zapuščene tovarne pohištva podjetja Thonet.
Zaradi svojih prizadevanj za trajnostno delovanje na področju razstavnega programa in na operativnem območju je bil kulturni instituciji leta 2018 podeljen avstrijski okoljski znak (Österreichischer Umweltzeichen). KUNST HAUS WIEN je tako prvi „zeleni muzej“ v državi in nadaljuje Hundertwasserjevo kritično soočanje z vlogo človeka v naravnem krogu na način, ki je usmerjen v prihodnost.
Visoko nad strehami Dunaja brenči: Na strešnem vrtu muzeja KUNST HAUS WIEN živita dve čebelji družini s približno 140.000 medonosnimi čebelami. Ta pobuda neposredno nadaljuje ekološko vizijo Friedensreicha Hundertwasserja, ki je naravo in arhitekturo vedno dojemal kot neločljivo celoto. Ozelenjena fasada, strešni vrt in več kot 260 različnih vrst rastlin čebelam nudijo idealen življenjski prostor. Sadna drevesa, kot so jablane, hruške in orehi, ter lipe zagotavljajo hrano, medtem ko ozelenitev muzeja krepi biotsko raznovrstnost v mestu.
Za čebele skrbi čebelar Thomas Zelenka, te pa letno pridelajo približno 80 kilogramov ekološkega medu. Poleg medu so v muzejski trgovini na voljo tudi čebelji izdelki, kot so sveče in balzami za ustnice. Kot prvi »Zeleni muzej« na Dunaju KUNST HAUS WIEN dosledno nadaljuje Hundertwasserjeve ideje – živ primer trajnostne urbane narave in uresničevanja varstva okolja.