Najlepši tradicionalni festivali

Pustne povorke in pustne zabave se pojavljajo v različnih oblikah. Vsem so skupni veličastni kostumi in dovršene maske. Pust poleg boja med dobrimi in zlimi silami seveda pomeni tudi zabavo, razposajenost in veselje do življenja.

Dunajski plesi so sestavni del pusta. Zaradi edinstvenega pridiha in plemenitega ambienta je dogodek nepozaben. V času pusta vladajo izredne razmere s številnimi paradami, festivali in dogodki.

Kot neskončno morje belih cvetov: tako izgleda regija Ausseerland spomladi, ko je zvezdasta narcisa v polnem razcvetu. Na festivalu narcis konec maja imajo rože svojo veliko predstavo, nato pa okoli 3.000 pomočnikov, vključno z otroki in celo počitniškimi gosti, te narcise nabira.

Udeleženci parade z več kot 100.000 cvetlicami okrasijo svoje meter visoke žične figure, ki so jih gradili več mesecev. Mestna parada se premakne v središče mesta s približno 30 dovršeno ročno izdelanimi figurami. Opojni vonj cvetov napolni nosove obiskovalcev in žirije, ki ocenjuje cvetlične skulpture. Opoldne se godba na pihala, društva narodnih noš in kralji narcis odpravijo na parado do jezera.

V 16. stoletju so kugo v Weitensfeldu na Koroškem preživeli le grajska gospodarica in trije meščanski sinovi. Tekma naj bi odločala o izbiri njenega bodočega ženina. Zato jezdeci v svečanih oblačilih, ki se potegujejo za venček "Kranzelreiter" še dandanes vabijo na binkoštno nedeljo na tekmovanje, kjer pojejo šaljive ljudske pesmi, pogosto s sugestivnim besedilom, t. i. "G'stanzl", in godbami v tradicionalnih nošah.

Jezdeci dirjajo skozi mesto in tako simbolično preženejo kugo ter naredijo prostor za tekmovanje. Samo zmagovalec sme poljubiti kamnito dekle pri trškem vodnjaku in prejme "kranzel", torej nevestin venček. Tradicionalno nagrado prejme izbrana mladenka, s katero zmagovalec zapleše Gurktalerjev valček.

V 17. stoletju je duhovnik mesta Gmunden v znak dobrodelnosti vabil revne na večerjo. Danes je nedelja ljubezni posvečena zaljubljencem. In kakšen je boljši način za izkazovanje vaše naklonjenosti kot z lectovim srcem? Seveda slaščičarji pripravijo lectova srca z ljubkim besedilom in motivi, tako da lahko tudi zaljubljeni obiskovalci podarijo kakšno srce.

Festival se prične z mašo v župnijski cerkvi, od koder se povorka v narodnih nošah pomakne skozi staro mestno jedro do mestnega trga, kjer poteka najbolj razburljivi del programa: razdelitev src.

Tirolski Gauder Fest je eden najstarejših folklornih festivalov v alpskem prostoru. Njegovi začetki segajo v leto 1428. Ime ne izhaja iz ljudske besede "Gaudi" (zabava), temveč iz »Gauderlehen«, prizorišča festivala.

V preteklosti so na trgu potekali sejmi in tekmovanja. Danes obrtniki svoje znanje kažejo na tradicionalni obrtni in kmečki tržnici ter prodajajo regionalno blago, kot so topli copati iz ostankov blaga "Doggln", nahrbtniki ali rezbarije. Pivo "Gauder Bock" tudi ne sme manjkati. Tekmovanja vneto potekajo še danes: t. i. "Ranggeln" (rokoborba) – nasprotnika je treba spraviti s hrbtom na tla – je postalo najbolj znano rokoborsko tekmovanje v alpskem prostoru.

Korenine praznovanja solsticija segajo v predkrščanske čase, ko so verjeli, da ogenj odganja zlo. Ob bregovih Donave še danes postavljajo ogromne grmade, vinograde osvetljujejo z baklami, gradove razsvetljujejo, po Donavi pa spuščajo plavajoče luči. Ogenj zakurijo takoj, ko pade noč. Spektakel je še posebej dobro občudovati z železnice Wachau in ladij na Donavi. Vrhunec praznovanja solsticija: ognjemet.

V vinotočih, gostiščih in restavracijah v regiji so pogosto na voljo posebni solsticijski meniji z regionalno kulinariko in vrhunskimi vini.

Tristopenjski sistem kmetovanja se na Predarlskem prenaša iz roda v rod že približno 400 let. Vsako leto spomladi se družine s svojimi živalmi preselijo na Vorsäß – nižje ležečo planino – in julija na do 2000 metrov visoko planino imenovano Alp, ki leži na Predarlskem.

Jeseni planšarice odženejo živino nazaj v dolino. Živali nosijo umetelno zavezana pokrivala iz jelkinih vej, rož in pisanih trakov. Kravje zvonce, ki naj bi tudi odganjali demone, je v vasi slišati že od daleč, kjer domačini in opazovalci že čakajo na prihod krav.

Samson, velikan v Lungau, ki je visok do 6,5 metra in tehta več kot 80 kilogramov, je bil prvič omenjen leta 1635. Legenda pravi, da so v njegovih črnih laseh nadčloveške moči.

Samski moški na povorki Samson v Lungauu na Salzburškem prazniku žetve nosijo meter visoko figuro na svojih ramenih skozi mesto. Spremljata jih dva palčka in godba na pihala, ki igra Samsonov valček. V pisani povorki sodelujejo tudi različna društva – društvo narodnih noš, strelsko društvo in društvo podeželske mladine. Mimogrede: v salzburškem Lungauu je skupno 10 figur Samsona.