Najlepši tradicionalni festivali
Introduction
Avstrijci se skrbno in z določenim ponosom ozirajo na svoje korenine in ohranjajo svojo tradicijo. Od otroštva dalje odraščajo z regionalnimi običaji in obredi ter jih vključujejo v svoj način življenja.
In prav zato je ljubezen in trud čutiti pri vseh tradicionalnih praznikih v državi. Tradicije v Avstriji se aktivno živijo in ohranjajo. To predanost in veselje do spektakla je čutiti od blizu, zato ta praznovanja nikakor niso produkcija za zabavo gostov. Ljubezen do običajev je prava in pristna in jo z veseljem delijo ljudem, ki jih obiščejo in se želijo naučiti nekaj o kulturi.
Najbolj znani tradicionalni festivali skozi leto
Praznik narcis v regiji Ausseerland na Štajerskem
Kot neskončno morje belih cvetov: tako izgleda regija Ausseerland spomladi, ko je zvezdasta narcisa v polnem razcvetu. Na festivalu narcis, enem najbolj znanih tradicionalnih prazničnih festivalov v Avstriji, konec maja imajo rože svojo veliko predstavo, nato pa okoli 3.000 pomočnikov, vključno z otroki in celo počitniškimi gosti, te narcise nabira.
Udeleženci parade z več kot 100.000 cvetlicami okrasijo svoje meter visoke žične figure, ki so jih gradili več mesecev. Mestna parada se premakne v središče mesta s približno 30 dovršeno ročno izdelanimi figurami. Opojni vonj cvetov napolni nosove obiskovalcev in žirije, ki ocenjuje cvetlične skulpture. Opoldne se godba na pihala, društva narodnih noš in kralji narcis odpravijo na parado do jezera – tradicionalni ljudski praznik, ki je globoko zakoreninjen v običajih tega območja.
Poletni solsticij
Korenine praznovanja solsticija segajo v predkrščanske čase, ko so verjeli, da ogenj odganja zlo. Še danes okoli 21. junija v vsej Avstriji gore, jezera in doline potopijo v morje luči.
Tudi v regiji Wachau se ta običaj kaže na impresiven način: ob bregovih Donave so vinogradi označeni z baklami, prižigajo se grmade, gradovi so osvetljeni, po Donavi pa spuščajo plavajoče luči. Ogenj zakurijo takoj, ko pade noč. Spektakel je še posebej dobro občudovati z železnice Wachau in ladij na Donavi. Vrhunec praznovanja solsticija: ognjemet.
Ob Milštatskem jezeru (nem. Millstätter See) na Koroškem, pred pogledom na goro Dachstein v regiji Salzkammergut ali visoko v tirolskih gorah: ob poletnem solsticiju po vsej Avstriji zasijejo ognji. Na gori Pfänder z razgledom na Bodensko jezero, v regiji Saalfelden-Leogang v SalzburgerLandu in na gori Feuerkogel v Zgornji Avstriji se oživlja stoletja stara tradicija.
Gonja živine s planin v Avstriji
Vsako leto se v Avstriji kmetje, pastirji in planšarji spomladi s svojo živino preselijo iz doline na alpske pašnike. Na gori krave, ovce, koze in konji najdejo bujne alpske travnike in zelišča, ki je še posebej kakovostna krma. Tudi narava ima korist od obiskov živine poleti. Planšarstvo pomembno prispeva k ohranjanju kulturne krajine, da se ne zarašča.
Od začetka septembra do sredine oktobra živino znova ženejo v dolino: tradicionalna gonja živine s planin (nem. Almabtrieb) je pisan ljudski običaj. Jeseni planšarice odženejo živino nazaj v dolino. Živali nosijo umetelno zavezana pokrivala iz jelkinih vej, rož in pisanih trakov. Kravje zvonce, ki naj bi tudi odganjali demone, je v vasi slišati že od daleč, kjer domačini in opazovalci že čakajo na prihod krav.
Pust in pustni običaji
Adventni čas s praznično okrašenimi božičnimi sejmi prinese svetlobo v zimske dni. Kuhano vino, rokodelski izdelki in glasba ustvarjajo prijetno predbožično vzdušje. Silvestrski ognjemeti in novoletni običaji zaznamujejo prehod v novo leto, nato pa sledijo skrivnostni dvanajsteri dnevi (nem. Rauhnächte) z maskiranimi povorkami in mističnimi tradicijami.
Nato se začne pustni čas: v Avstriji se pust tradicionalno začne 11. novembra ob 11:11 in traja do pustnega torka. Pustne povorke in rajanja sodijo med najbolj pisane običaje v Avstriji. Razkošni kostumi in umetelne maske zaznamujejo tradicijo, v kateri se simbolično srečujeta dobro in zlo. Pust pa pomeni tudi razposajena praznovanja, glasbo in veselje do življenja. V številnih krajih praznovanje spremljajo godbe na pihala, ples in lokalni običaji. Vsaka regija ima svoje rituale – od glasnih maskiranih sprevodov do tišjih tradicij. Tako se pust kaže kot živa dediščina, ki povezuje generacije in obiskovalce potegne naravnost v dogajanje.
Vrhunec predstavljajo dunajski plesi s svojim edinstvenim vzdušjem. Njihov poseben čar in elegantno okolje jih naredita nepozabne. In kaj bi bil pust brez sladkih pustnih krofov, ki so v tem času nepogrešljivi? Med povorkami, ljudskimi prazniki in prireditvami vlada praznično vzdušje vse do pepelnične srede.
Zakaj so tradicije in običaji trajnostni?
Skrb za običaje in tradicijo v Avstriji je tesno povezana s trajnostjo. Tradicije, kot so selitev oz. gonja živine s planin (nem. Almabtriebe), tradicionalni običaji in prazniki in regionalna rokodelska obrt, pričajo o globokem spoštovanju narave in virov. Ti običaji spodbujajo razumevanje in cenjenje lokalne flore in favne ter okoljsko ozaveščenost.
Običaji in tradicija pa krepijo tudi družbeno trajnost: tradicionalni prazniki, kot so postavljanje majskega drevesa, velikonočni prazniki ali božični običaj i, krepijo občutek skupnosti in skupno prizadevanje za ohranjanje regije. Tudi nesnovna kulturna dediščina spoštuje tradicionalne rituale, običaje in rokodelske veščine, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Obiskovalci, ki takšno tradicijo doživijo, se potopijo v avstrijsko kulturo – in to krepi tudi lokalno identiteto.