Stolnica sv. Štefana na Dunaju
Znamenitost Dunaja

Stolnica sv. Štefana je gotska mojstrovina – impozantna, a hkrati intimna. Je kraj, poln zgodovine in umetnosti in idealno izhodišče za raziskovanje starega mestnega jedr

Vsakemu, ki se približuje trgu Stephansplatz s ceste Kärntner Straße, se bo počasi in korak za korakom odprl edinstven razgled. Ta ogromna stolnica stoji sredi vrveža mimoidočih, gostov kavarn in turistov. Kraj zgodovine in sodobnosti: na eni strani gotska katedrala, na drugi strani pomanjšane oblike steklene hiše Haas.

Stvaritve generacij

Stolnica, leta 1147 blagoslovljena kot romanska cerkev leta, je bila zgrajena pod vplivom babenberškega mejnega grofa Leopolda IV. in škofa Reginmarja iz Passaua. Skozi stoletja se je stavba spremenila v gotsko mojstrovino, katere osupljiv južni stolp, ki so ga začeli graditi leta 1359 pod vojvodo Rudolfom IV., se še danes dviga nad Dunajem.

Stolnica, ki je bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana, je bila leta 1952 obnovljena in od takrat velja za simbol obnove Avstrije. Kdor z živahnega trga Stephansplatz pogleda na Velika vrata, vhodni portal, že stoji pred najstarejšim ohranjenim delom stolnice. Deli zahodnega dela segajo v 13. st. in so bili vključeni v kasnejšo gotsko prenovo ladje.

Stolnica svetega Štefana ima štiri stolpe, vključno s 136,4 m visokim južnim stolpom, na zahodni fasadi pa jo obdajajo poganski stolpi. Posebej presenetljiva je streha, mozaik iz pisanih ploščic, ki prikazuje dunajski mestni grb in dvoglavega orla.

Stolnica sv. Štefana ni le versko središče, temveč tudi kulturno zbirališče Dunaja. Ni čudno, da ima »Steffl« trdno mesto v srcih Dunajčanov in velja za znamenitost mesta.

Dejstva o stolnici sv. Štefana
Dolžina:107 m
Širina:34 m
Višina:136,4 m (južni stolp)
Leto začetka gradnje:1137 (romanski sprednji del)
Dokončanje:1511 (Severni stolp)
Slog gradnje:Gotski

Gotski oboki omogočajo, da klasične mojstrovine od Mozarta do orgelskih in adventnih koncertov zvenijo impresivno. Koncerti v stolnici svetega Štefana so edinstveno zvočno doživetje.

Stolnica sv. Štefana v vseh pogledih

Stolnica in njeni zakladi

Že ob pogledu na baročno notranjost iz 17. st. se ve, kakšen zaklad je to. O tem pričajo relikvije in rokopisi na zahodni strani. Toda v stolnici so še drugi zakladi.

Pummerin

Eden največjih prosto nihajočih zvonov v Evropi, ki se nahaja v severnem stolpu, se imenuje "pummerin". Njegovo zvonjenje se sliši le ob posebnih priložnostih.

Katakombe

Doživite zgodovino kuge od blizu: obiskovalce pod stolnico čaka popolnoma drugačen svet.

Opečnata streha

Barvit vzorec vizualno sprošča masivno konstrukcijo. Vsaka opeka tehta 2,5 kg.

Velikanska vrata

Bogato okrašen vhod je verjetno dobil ime po mamutovi kosti, ki je nekoč visela nad portalom.

Zaklad stolnice

V stolnici sv. Štefana so dragoceni zakladi: umetniške relikvije, monštrance, s kamni okrašeni dragoceni predmeti, liturgične knjige in veličastna oblačila.

Zadnje počivališče

V krsti, s pokrovom teže 8 t, počiva cesar Friderik III; prav tako princ Evgen, vojvoda Rudolf IV., polagalec temeljnega kamna, ter drugi habsburški in dunajski kardinali

Skrita zanimivost

Bog zobobola

Radovedneži lahko marsikaj odkrijejo na ogledu stolnice svetega Štefana. Če pogledate natančneje, boste našli demone, vklesane v kamen, sončno uro in merilne palice trgovcev s tkaninami. Toda nobena druga znamenitost ni obkrožena s toliko legendami kot "Bog zobobola".

Za stolnico se za apsido skriva polfigura, ki prikazuje trpečega Kristusa s trnovo krono. Legenda pravi, da je nekega dne trak, ki je držal svež cvetlični venec na glavi figure, zdrsnil po njenem licu, čemur so se trije študenti posmehovali. Posledično jih je nenadoma – tako pravijo – zadel hud zobobol. Edino, kar je pomagalo, je bilo iskreno opravičilo "možu bolečine".

Obhod: odkrijte trg Stephansplatz

Palica-v-železu

O smrekovem deblu iz srednjega veka kroži veliko legend. Drži, da so se po stari navadi popotniki ovekovečili z zabijanjem žeblja v les.

Hiša Haas

O arhitekturi stavbe, odprte leta 1990, so mnenja deljena. Mojstrovina ali sodobno bogoskrunstvo? Velik učinek: stolnica sv. Štefana se odraža v stekleni fasadi.

Vergilijeva kapela

Kripta iz 13. stoletja leži 12 m pod trgom Stephansplatz in je bila dolgo časa neodkrita. Odkrili so jo šele leta 1973 med deli na dunajski podzemni železnici.

Mesto od zgoraj

Dunaj s ptičje perspektive

Doživetje Dunaja s ptičje perspektive je na vrhu seznama številnih obiskovalcev mesta. Priložnost za to ponuja stolpna soba (Türmerstube): 343 stopnic v južnem stolpu vodi do višine 72 m. V preteklosti so bili od tukaj na preži pred požari. Še danes je pogled na strehe fantastičen. Južni stolp stolnice – z več kot 136 m – je tretji najvišji gotski cerkveni stolp na svetu.

Manj športno, a še vedno spektakularno je doživetje v 68 m visokem severnem stolpu – dvigalo vas popelje neposredno do razgledne točke. V severnem stolpu se nahaja tudi znameniti zvon, imenovan "pummerin". Pummerin je eden največjih prosto nihajočih zvonov v Evropi. Njegovo zvonjenje se sliši le ob posebnih priložnostih.

Sv. Štefan kot spominek

FAQ

Stolnica svetega Štefana je bila prvotno leta 1147 blagoslovljena kot romanska cerkev. Gradnja se je začela pod vplivom babenberškega mejnega grofa Leopolda IV. in škofa Reginmarja iz Passaua. V 14. st. se je začela preobrazba v gotsko stolnico, ki zaznamuje njen današnji videz. Posebej pomemben je južni stolp, katerega gradnja se je začela leta 1359 pod vojvodo Rudolfom IV.

Do stolpnice južnega stolpa se obiskovalci povzpnejo po 343 stopnicah.

Samo severni stolp ima dvigalo.

Po več kot 120 stopnicah spiralnega stopnišča obiskovalci dosežejo podstrešje stolnice.

Katakombe stolnice sv. Štefana ponujajo v okviru vodenega ogleda vznemirljive vpoglede v zgodovino Dunaja. Pod trgom Domplatz počivajo številni Habsburžani, kardinali in druge osebnosti.

Podrobne informacije o vodenih ogledih in cenah v dunajski stolnici sv. Štefana najdete na uradni spletni strani stolne cerkve sv. Štefana.

Informacija o varstvu podnebja

Spomeniško varstvo – sinonim za trajnost

Ohranjanje zgodovinskih stavb je v Avstriji izjemna pobuda za zaščito podnebja. Zakaj?

  • Spomeniško varstvo lahko pomaga pri varčevanju z viri. Obstoječe stavbe se ohranijo, tako da na zelenicah ni treba izvajati novih gradenj.

  • Spomeniško varstvo ima pomembno družbeno-kulturno vlogo, saj prispeva k ohranjanju zgodovinskih zgradb. To lahko okrepi regionalno identiteto in obogati kulturno ponudbo.

  • Številne zgodovinske stavbe so bile prvotno zgrajene iz naravnih materialov, pogosto pridobljene iz regije. Med obnovami se skuša uporabiti te materiale za ohranitev izvirnosti stavb.

  • Obstoj živalskih in rastlinskih vrst ter njihov življenjski prostor je mogoče zaščititi.

To bi vas tudi lahko zanimalo

Odkrijte najboljše iz Avstrije!