Iskanje
    • Koroške sirove testenine
      media_content.tooltip.skipped

    Številni recepti in jedi lahko veljajo za tipično avstrijsko deželno specialiteto, ki pa ne bi nikoli nastala brez medkulturne izmenjave. Avstrijci so že od nekdaj mojstri v tem, da na krožniku pričarajo jedi najrazličnejših kulturnih vplivov. Avstrijski jedilni list se bere kot pohod skozi evropsko kulturno zgodovino, kot potovanje v preteklost.

    Slavni dunajski zrezek svojega izvora na primer nima na Dunaju, ampak v Benečiji. Italijanski kuharji so pekli meso v belih drobtinah že v 16. stoletju, še pred tem pa je to verjetno počelo judovsko prebivalstvo v Konstantinoplu (Carigradu). V Avstrijo je zrezek po pričevanju legende prinesel avstrijski feldmaršal Radetzky okrog leta 1857. Tam so zrezek v času cesarstva tako izpopolnili, da je danes to, zaradi česar je tako slaven: neprimerljiva avstrijska specialiteta.

    V juhi kuhano notranje stegno govedine, jed, ki je znana pod imenom Tafelspitz, prinaša zanimivo kulturno zgodovino. Da se meso kuha in ne peče, je prastar način priprave. Zgolj govedina brez vseh dodatkov - to je avstrijska iznajdba iz 15. stoletja. Takrat je namreč bilo Dunajčanom ljubše meso madžarskih volov. Kos stegna teh živali se imenuje „Tafelspitz“ - ime je dobilo po značilnem rezu in zaradi ozkega roba maščobe.

    Linška torta je prav tako znana daleč onkraj meja, slavno ime pa ji je podelilo glavno mesto Zgornje Avstrije. Linška torta je edinstvena po tem, da velja njen recept za prvi napisan recept za torte na svetu. Slaščica je postala slavna s pomočjo slaščičarja Johanna Konrada Vogla, ki je pričel leta 1822 delati pri linški slaščičarski vdovi Katherini Kreß, in potem se je pričela zgodba o uspehu. Danes uživa linška torta podoben ugled kot sacher torta in je prav tako nadvse priljubljen spominek iz Avstrije. 

    Čokoladne torte niso izumili na Dunaju, so pa tam ustvarili sacher torto. Leta 1832 jo je prvič spekel kuharski pripravnik Franz Sacher ter navdušil z njenim okusom in izgledom. Zasluga za to, da je sacher torta najznamenitejša čokoladna torta, pa gre sinu slavnega slaščičarja, Eduardu Sacherju, ki mu je ob koncu 19. stoletja uspelo uveljaviti torto skoraj povsod in ustvariti začetek njenega uspeha brez primere.

    Kljub temu, da je imela Avstro-ogrska monarhija pod svojim dvojnim orlom združenih veliko narodov, je bil cesar Franc Jožef pri izbiri jedi zelo avtohton in povezan z regijo. Rad je imel preprosta testa iz jajc, moke, mleka in malo sladkorja, kot je na primer puhasti cesarski praženec. Ali je ta dejansko nastal zahvaljujoč spodleteli omleti ali namenoma kot krepka planšarska malica, bo verjetno za vedno ostala skrivnost.

    Stalno lačnim kočijažem znamenite dunajske konjske vprege se lahko za svoje ime zahvali fijakerski golaž (nem. Fiakergulasch). Na raguju iz govejega mesa so klobasice in jajca na oko ter prijetno topla omaka iz sladke paprike v prahu. Ta prihaja od avstrijske sosede − Madžarske. Tudi legendarni kuhar Auguste Escoffier je v 19. stoletju uvozil svojo papriko iz Szegeda na Madžarskem v Francijo.

    Okusen mehak rostbif Esterházy je dobil ime po veličastni dinastiji Esterházy, katere pripadniki niso bili le podporniki umetnosti in uspešni politiki, ampak tudi prefinjeni gurmani. Esterházy torta, rezina ali zrezek še danes spominjajo na madžarsko dinastijo in na Gradiščansko.

    Avstrijska kuhinja ne obstaja brez juhe z zdrobovimi žličniki. Jezikoslovci tega sicer še niso popolnoma dokazali, a avstrijskim gurmanom, ki ljubijo tudi italijansko hrano, je jasno, da ne glede na jezikovno podobnost med avstrijskimi nockerlni in italijanskimi gnocchi obstaja nesporna kulinarična podobnost. V obeh državah te majhne grižljaje iz testa z veseljem tudi nekoliko pikantno začinijo. A edinstvene italijanske zdrobove gnocche boste zaman iskali v jušnih skledah, kar pa se pogosto zgodi pri avstrijskih juhah.

    Kako v povezavi s kulinaričnim užitkom izginjajo tudi na Koroškem meje današnje Avstrije in južnih sosedov, je mogoče opaziti na primeru koroških sirovih testenin (nem. Kärtner Kasnudel). Zlasti na območju južne Koroške Kasnudel, namesto s stopljenim maslom, raje zabelijo s stopljeno zaseko. Beseda zaseka izhaja iz slovenščine in ne pomeni nič drugega kot drobno sesekljan špeh.

    media_content.tooltip.skipped