Iskanje

    Spodnja Avstrija

    Spodnja Astrija se odlikuje po svoji neverjetni raznolikosti. V ljubki donavski dolini Wachau boste srečali umetnostne spomenike iz romanike, gotike, renesance in razkošnega baroka (samostan Melk).

    Predel Mostviertel številni obiskovalci cenijo kot „Predel skušnjave”. Še posebej spomladi, saj se takrat dežela južno od Donave spremeni v omamo dišeče cvetoče morje, ki obiskovalce privablja z veselimi praznovanji.

    Regija Spodnje Avstrije Süd-Alpin velja za čudežno deželo gorovja Zauberberge. Odkrijte gore področja Semmering-Rax-Schneeberg, pokrajino Bucklige Welt in različne pohodniške ponudbe regije Wechsel. Ali pa začutite pokrajino Waldviertel, njeno mirno, samotno višavje tisočerih ribnikov in močvirij.

    Vinske gorice in ozke poti do kleti boste v regiji Weinviertel najbolje spoznali s kolesom na potepanju skozi pokrajino Dunajskega gozda/Wienerwald – tu boste spoznali slikovite listnate gozdove, vinske gorice in prijazne vasi.

    Niederösterreich

    Samostan Melk
    media_content.tooltip.skipped

    Samostan Melk

    To je prevzelo tudi kritične opazovalce „National Geographic“: Renomirana žirija je leta 2008 po privlačnosti ocenila 109 ciljev potovanj po celem svetu. Zmagal je samostan Melk. V utemeljitvi lahko med drugim preberemo: "Benediktinski samostan je enkratno ohranjen tako kar se tiče obširnih, negovanih zunanjih površin kot tudi raznolikosti notranjih prostorov." Že od 11. stoletja je bil Melk duhovni in kulturni center Dolnje Avstrije, sprva kot babenberški grad in nato kot benediktinski samostan. V začetku 18. stoletja so samostan po načrtih Jakoba Prandtauerja zgradili nanovo. 

    Stift Melk

    Schloss Hof Palace / Schloss Hof, Lower Austria
    media_content.tooltip.skipped

    Grad Hof

    V naravnem okolju Marchfelda, z avtom oddaljenim slabo uro vožnje od Dunaja, se razprostira veličasten grad Hof z razkošnim terasastim vrtom, ki sodi med najlepše baročne vrtove Evrope. Nekdanji lovski dvorec princa Evgna je Habzburžanom pod vladavino Marije Terezije služil kot podeželsko posestvo. V napisu na vrtni strani grajske fasade je naveden pravi namen posestva: Naj "dušo olajša bremena vladanja". Leta 2002 začeta in leta 2005 zaključena obnova gradu Hof je bila eden najambicioznejših kulturnih projektov Avstrije. S pomočjo starih načrtov, popisov inventarja in slik so gradu in pripadajoči pristavi ponovno vrnili prvotni sijaj. Kjer je le bilo možno, so uporabili stare rokodelske tehnike in v baroku uporabljane materiale, sobane so opremljene z originalnim pohištvom in umetniškimi predmeti njihovih nekdanjih lastnikov.

    Schloss Hof

    Samostan Klosterneuburg

    S svojo razkošno arhitekturo, ki sega od romantike preko baroka do historizma, in svetovno znanim oltarjem Verduner spada samostan Klosterneuburg k najpomembnejšim kulturnim dobrinam Avstrije. Dragocene zbirke samostanskega muzeja in zakladnice združujejo umetniška dela od srednjega veka do sedanjosti.

    Nekaj let po selitvi njihove rezidence v Klosterneuburg sta mejni grof Leopold III. in njegova žena Agnes v neposredni bližini gradu ustanovila samostan kot religijski, socialni in kulturni center njune dežele, ki sta ga leta 1133 predala avguštinskim kanonikom. Leta 1181 je zlatar Nikolaus iz mesta Verdun dokončal masko Kanzelverkleidung, sestavljeno iz emajliranih plošč, ki pripovedujejo o dogodkih iz starega in novega testamenta. Po požaru leta 1330 so emajlirane plošče sestavljale verundski oltar, ki je eden od pomembnejših umetniških del evropskega srednjega veka.

    V srednjem veku je bil samostan pomemben znanstveni in teološki raziskovalni center, o čemer priča tudi preko 1200 rokopisov samostanske knjižnice. Leta 1730 se je cesar Karl VI. odločil, da bo po zgledu španskega Escoriala v Klosterneuburgu zgradil samostansko rezidenco. Glede na načrt je predvideval velikanski objekt z devetimi kupolami in štirimi dvorišči. Med gradbenimi deli je leta 1740 cesar nenadoma umrl in njegova prestolonaslednica Marija Terezija je gradbena dela ustavila, da bi se posvetila izgradnji rezidence Schönbrunn. Komaj 100 let kasneje je bilo v Klosterneuburgu dokončano cesarsko dvorišče (nem. Kaiserhof), s čimer je bila izpeljana le četrtina prvotnega načrta. V vladavini cesarja Jožefa II. se je zgodil preobrat: cesarska cerkvena politika je namreč vključevala bistveno širitev skrbi za faranske duše in socialni vidik.

    Danes spada samostan Klosterneuburg k najbolj obiskanim ciljem Spodnje Avstrije: svetovno znani oltar Verduner spada med vrhunce, bogate zbirke samostanskega muzeja in zakladnice pa združujejo umetniška dela od srednjega veka do sedanjosti. Edinstven je tudi stavbni komples iz gradbenih stilov romantike, baroka in historizma ter Sala terrena z monumentalnimi atlantskimi figurami Lorenza Mattiellia, ki so od prekinitve gradbenih del 1740 ostale nespremenjene. Menjujoče se razstave moderne umetnosti programa STIFTerKUNST in St. Leopoldove mirovne nagrade zaokrožajo to ponudbo.

    Že od nekdaj se na tem območju velik pomen pripisuje tudi vinogradništvu − samostan Klosterneuburg ima do danes najstarejši obstoječi vinograd Avstrije, ki je edini samostanski vinograd z lastno proizvodnjo vina.

    Samostan Klosterneuburg

    Vrata Heidentor v Carnuntumu, Spodnja Avstrija
    media_content.tooltip.skipped

    Rimsko mesto Carnuntum

    Obiskovalci dobijo ob obisku arheološkega parka Carnuntum občutek, kot da bi lahko cesarja Konstantina osebno spoznali – tako avtentično je časovno potovanje v nekdanjo rimsko kolonijo Carnuntum.

    V bližini spodnjeavstrijskega Petronella se je nekoč pisala svetovna zgodovina: cesar Mark Avrelij je bil prav tako kot Septimius Severus stacioniran v Carnuntumu. Slednji je bil tukaj oklican za cesarja, zato arheologi delajo na tem, da bi proučili in rekonstruirali arhitektonske strukture iz rimskih časov.

    www.carnuntum.co.at

    Naturpark Ötscher Tormäuer
    media_content.tooltip.skipped

    Spodnja Avstrija: kapniška jama Ötscher

    Pridevnik „prastar“ je primeren za kapniško jamo Ötscher. Izvor podzemnih jamskih prostorov v naravnem parku Ötscher-Tormäuer sega časovno nazaj od 12.000 milijonov let do 1,8 milijona.

    Do vhoda v podzemlje, ki je zaznamovano z nenavadnimi oblikami kapnikov, peljeta dve poti. Ena se začne že na parkirišču gostišča Gasthaus Schindlhütte, kjer se obiskovalci podajo po petih stopnicah in preko dveh mostov skozi divje romantično grapoRoßkogelgraben. Po 45 minutah hoje po pustolovsko-doživljajski poti prispemo do vhoda v jamo. Lahko pa se odločite tudi za drugo različico, ki vas iz kraja Lackenhof po dveh urah hoje pripelje do jame.

    www.ybbstaler-alpen.at

    Semmerinška železnica
    media_content.tooltip.skipped

    Carl Ritter von Ghega

    Železniška proga Dunaj−Trst je obstajala že sredi 19. stoletja, a z eno pomanjkljivostjo: med Gloggnitzem in Mürzzuschlagom je zijalo območje brez železnice, ki ga je zapolnil Carl Ritter von Ghega. Po njegovih načrtih je namreč 20.000 delavcev zgradilo prvo gorsko železnico v Evropi, ki je do danes doživela le nekaj sprememb.

    Na 41 kilometov dolgi progi se peljejo vlaki čez 16 viaduktov, 100 mostov in skozi 15 tunelov. Ritterjevo drzno konstrukcijo, ki spada k Unescovi svetovni kulturni dediščini, lahko občudujete na pohodniški poti Bahnwanderweg Semmering, ki je razdeljena na več etap.

    Pot vodi od železniške postaje Semmering vzdolž železniške proge in ponuja spektakularni razgled na mogočne viadukte in tunele z Raxom in Schneebergom v ozadju. Različne rute na spodnjeavstrijski in štajerski poti je mogoče dobro kombinirati z vožnjo z vlakom.

    Semmeringbahn
    Tourismusverband Semmering

    Druge znamenitosti v zvezni deželi:

    •                 Pohod s krplji v Spodnji Avstriji
      media_content.tooltip.skipped
    media_content.tooltip.skipped