Pohodništvo, kolesarjenje, tek – sreča v naravi
Zaradi gibanja v naravi smo bolj sproščeni, bolj zdravi in srečnejši. Narava nas pomirja, spodbudi krvni obtok in osvobodi duha. Zakaj so raziskovalci prepričani, da nas šport v naravi osrečuje?
S vprašanjem sreče se že stoletja ukvarjajo pesniki, filozofi, teologi in psihologi. Ali gre pri tem preprosto za srečo? Ali smo sami kovači svoje sreče? Kaj sploh je sreča?
Sreča je odvisna od številnih dejavnikov, a za mnoge strokovnjake je nekaj gotovo: gibanje v naravi vpliva na to, da smo bolj sproščeni, bolj zdravi in tudi srečnejši. Obstajajo ducati knjig na to temo: „Von Glück des Wanderns – Eine philosophische Wegbegleitung“ (Albert Kitzler), „Das neue Wandern: Unterwegs auf der Suche nach dem Glück“ (Manuel Andrack) in „Der Biophilia-Effekt: Heilung aus dem Wald“ (Clemens G. Arvay) so le nekateri izmed naslovov.
Gozd kot spodbujevalec našega imunskega sistema
Ideja o biofiliji se na primer nanaša na interakcijo med človekom in naravo. Švedski raziskovalec Roger Ulrich je že v osemdesetih letih 20. stoletja potrdil, da pacientu že sam pogled iz bolnišničnega okna na drevo omogoča hitrejše okrevanje. Avstrijski biolog Clemens G. Arvay je odkril, da naravne snovi rastlin, kot so terpeni, pospešijo in krepijo naš imunski sistem. Poleg tega gibanje na svežem zraku znižuje krvni pritisk, krepi srce in krvni obtok ter poglablja dihanje. Po ameriški raziskavi redno kopanje v gozdu znižuje raven stresa, natančneje kortizola. Na Japonskem in v ZDA je kopanje v gozdu že državno priznana oblika terapije.
Številni ljubitelji narave ob iskanju veselja do življenja ne iščejo le gozda in travnikov, temveč točke sreče. To so posebej sanjski, čarobni in mistični kraji, kjer vam bo zaigrala duša in kjer boste lahko črpali duševno moč. Že samo v avstrijski regiji Salzkammergut obstaja 212 določenih krajev sreče, ki vabijo, da se ustavite, izklopite in ponovno napolnite svoje baterije.
Dejansko je vsak – vsaj malo – svoje sreče kovač. Ne glede na to, ali ob sproščenem sprehodu po čudoviti dolini Alpbachtal, športnem pohodništvu ali kolesarjenju po dolgi pohodniški poti Lechweg ali pri zahtevnih gorskih turah na Velikem Kleku, gibanje v naravi bo v našem telesu sprostilo snovi sreče, kot sta serotonin in dopamin. Kdor premaga strahove sam ali v skupini, doživi brezskrbne dogodivščine, se spopade z izzivi in jih uspešno premaga ter se počuti izpolnjeno in srečno.
Dolgo trajajoč občutek sreče
Sreča na vrhu ali sreča, ki jo doživimo ob občutkih poguma, ima pogosto zelo dolgotrajen učinek. Danski raziskovalec Meik Wiking je odkril, da spodbudijo dobri spomini pozitivne občutke. Več kot je bilo v tistem trenutku aktiviranih čutov, toliko bolj je kasneje živo podoživljanje, zato svetuje, da je potrebno biti pozoren na posebne trenutke. Tako se boste namreč lahko še dolgo po dogodku počutili dobro, če si boste situacijo ponovno priklicali v spomin. To bi naj bilo pomembno zato, da bi vedeli prepoznati čudovita doživetja in jih slaviti. Spomini so namreč lepilo, ki nas zaznamuje in drži skupaj, poudarja znanstvenik v svoji raziskavi.
Svobodne misli, dobro počutje

_
Claudia Steiner
Claudia Steiner je neodvisna novinarka. Odraščala je v Münchnu, kamor se je – tudi zaradi bližine gora – vrnila po postankih v Bambergu, Kölnu, Düsseldorfu, Hamburgu in Istanbulu.