Kot da bi njegovi graditelji želeli biti malo bližje nebesom: benediktinski samostan Melk je najrazkošnejša zgradba v pokrajini Wachau. Obilica razkošja, ki stremi navzgor, spodaj pa teče Donava.
»Zelo verjetno,« pravi pater Ludwig. Seveda tega ni moč z gotovostjo vedeti, ampak iskreno: to je še dandanes tako. »Ne glede na to, kdo pride delat v samostan − pleskarji, električarji – vsi se ustavijo in najprej pogledajo navzgor!« K stolpom, na primer. K Jezusovi podobi na samostanski cerkvi. Ali k slikam na stropu, na cerkvenem firmamentu. Gor, gor, vedno v smeri neba: kdor pride v Melk, usmeri pogled navzgor in se čudi.
Benediktinski menih meni, da so se verjetno tudi delavci in obrtniki iz 18. stoletja počutili podobno in so bili prav tako očarani ali celo popolnoma prevzeti. Morda v celi Avstriji ni nobenega drugega kraja, ustvarjenega izpod rok človeka, ki bi tako zelo stremel k nebu kot samostan Melk. Verjetno je samostan edini kraj v celotni pokrajini Wachau, na katerem se sprva nihče ne zanima za Donavo.
Čeprav je prav reka tista, ki je zaslužna za nastanek tega posebnega mesta. Skalo, na kateri stoji najbolj znan samostan v državi, je oblikovala Donava, medtem ko si je milijone let utirala svojo pot po deželi. Že v bronasti dobi so se ljudje naselili na markanten kamniti masiv na desnem bregu. Kasneje so prišli Rimljani, za njimi pa Babenberžani, ki so si tukaj postavili svojo rezidenco. Benediktinski menihi so prišli leta 1089, ko je bil samostan tudi zgrajen.
Ne glede na to, kdo pride delat v samostan − pleskarji, zidarji, električarji – vsi se ustavijo in najprej pogledajo navzgor!
Letno kar pol milijona ljudi obišče benediktinski del Wachaua, ki je del Unescove svetovne dediščine. Obiskovalci se sprehajajo skozi vrtove, se navdušujejo nad knjižnico in občudujejo razkošje v cerkvi. In šele ko si vse ogledajo, se jim pogled ustavi tudi na reki, ki je omogočila ta čudovit kotiček.
Donava je imela za Habsburžane velik pomen. Bila je potovalna in transportna pot, prav tako pa je imela velik pomen pri združevanju ljudstev in kultur. Celotno cesarstvo, ki je bilo vodeno iz cesarske palače Hofburg na Dunaju, je pravzaprav povezovala Donava.
Med Kremsom in Melkom je Donava izoblikovala eno najlepših regij v Avstriji. Ne preseneča, da je dolina Wachau že zgodaj postala eden najljubših motivov pokrajinskih umetnikov.
