Franz Schubert
Mojster melanholije

Schubertov romantični glas lahko doživimo še danes – na Dunaju, na poletnih počitnicah, v krajih, polnih zgodovine. In dela, ki združujejo globoka čustva in lepoto.

Franz Schubert je bil pravi Dunajčan – mestni fant, svobodnega duha, genij. Rojen 31. januarja 1797 v Himmelpfortgrundu, predmestju Dunaja, je skoraj vse svoje življenje preživel na Dunaju. Tu je oblikoval nov glasbeni jezik: tisti, ki ni le izražal čustev, ampak jih je naredil slišne.

Kot najstnik je napisal svoja prva dela. Napisal je več kot 600 pesmi, sedem dokončanih simfonij, komorno glasbo, klavirska dela, zborovsko glasbo in opere. Pogosto je delal v neugodnih razmerah: brez stalne zaposlitve, z malo denarja in v slabem zdravstvenem stanju. In vendar je bila glasba njegova gonilna sila v življenju, nekoč je dejal: »Rodil sem se samo za skladanje.«

Schubert je pozorno poslušal in v vsakdanjih stvareh našel poezijo. V pesmih, kot so „Postrv“, "Vilinski kralj" ali v mračnem ciklu Zimsko popotovanje", je dal glas najglobljemu bitju – vztrajno, jasno, brezčasno. Njegova slavna „Nedokončana" simfonija je bila, tako kot mnoga njegova dela, odkrita šele po njegovi smrti. In to je pomembno: Schubert je bil pred svojim časom.

Medtem ko so drugi skladatelji stremeli po dvornih karierah, je Franz Schubert gojil tesna prijateljstva. V dnevnih sobah, salonih in gostilnah so se pojavila intimna glasbena srečanja – kasneje znana kot "Schubertiade". Dunaj je bil od nekdaj njegovo ustvarjalno središče. Tu je pisal, se smejal in trpel.

Šele po njegovi smrti, novembra 1828 – star je bil le 31 let – je Schubert postal mednarodno priznan. Skladatelji, kot so Robert Schumann, Felix Mendelssohn Bartholdy ali Franz Liszt, so odkrili in razširili njegovo glasbo. Danes velja za enega najpomembnejših skladateljev zgodnjega romantizma in je pomembno vplival na razvoj klasične glasbe.

Njegov vpliv zdaj sega daleč preko meja Dunaja. In vendar je srce njegove glasbe prav tam – v odnosu do življenja med melanholijo, lahkotnostjo in tiho veličino.

Franz Schubert
rojen:31. januar 1797, Himmelpfortgrund (danes) na Dunaju
umrl:19. november 1828, Wieden na Dunaju
Vzdevek:"Schwammerl" (majhna goba) – Schubert je bil visok le 1,56 m in je bil precej okrogel
Zapuščina:Melodija in harmonija v več kot 600 pesmih
Znan po:Zimsko popotovanje, Ave Maria, Vilinski kralj, Postrvji kvintet, Lepa mlinarjeva hči

Franz Schubert, ki v času svojega življenja ni bil znan, je postal znan šele po smrti. Bolezen, revščina in pomanjkanje premier so ga izčrpali. Šele skladatelja, kot sta Schumann in Mendelssohn, sta njegovo glasbo naredila nesmrtno.

Franz Schubert v vseh pogledih

Po Schubertovih stopinjah na Dunaju

Franz Schubert ni bil le dunajski skladatelj – bil je mestni prebivalec z izostrenim čutom za poezijo, zvok in družbo. Dunaj je bil njegov dom, njegov življenjski prostor, njegova muza. Navdih je našel med kavarnami, koncertnimi dvoranami in dnevnimi sobami.

Glasbena soseska

Skozi Schubertviertel na Dunaju

Če želite slediti zvokom Franza Schuberta, je ta kraj najboljše izhodišče – v 9. okrožju, kjer se je vse začelo. "Schubertviertel" okoli ulice Nußdorfer Straße ni le stanovanjsko območje: je kraj, poln zgodovine, glasbe in vsakdanjega dunajskega življenja.

V hiši z majhno kuhinjo se je leta 1797 rodil Franz Schubert. Danes hiša, kjer se je rodil, služi kot muzej, ki pripoveduje zgodbo o njegovem otroštvu in zgodnjih skladbah – s postajami za poslušanje, originalnimi portreti in njegovimi znamenitimi očali. Nekaj korakov naprej vas zgradba, imenovanan Himmelpfortstiege, vabi k spremembi pogleda: tlakovci, tržnica, Grätzlov pridih ("Grätzl" je dunajska beseda za sosesko).

Srce četrti je trg Sobieskiplatz – miren, skoraj spregledan kraj, ki pa kljub temu veliko pove: o soseski, o zgodovini mesta, o Dunaju, ki je oblikoval Franza Schuberta.

Med staro stavbo in vsakdanjim ritmom se poraja zelo edinstven odnos do življenja – miren, očarljiv, pristen. Na trgu je več klopi in žuboreča fontana, zato si med sedenjem in opazovanjem ljudi zlahka predstavljate Schuberta in njegove prijatelje, ki so se pred dvesto leti sprehajali po trgu. In vsak, ki tukaj sedi, gleda ali hodi, hitro razume: Schubert v tem okrožju ni le ime – njegov glas tukaj še vedno odmeva.

Po Schubertovih stopinjah v Avstriji

Poslušajte Schuberta: koncerti in festivali

Glasbene zabave

Schubertiade

Schubert je bil večino časa precej reven. Znano je, da je živel pri prijateljih in dolgo časa ni imel svojega klavirja. Namesto tega je igral pri prijateljih – in pogosto zanje. Kajti v času njegovega življenja je bilo njegovo občinstvo sestavljeno predvsem iz ožjega kroga spremljevalcev, ki so se redno srečevali na zasebnih koncertih. Ti glasbeni večeri so kmalu postali del družabnega življenja: leta 1821 je v dunajskem stanovanju družine Schober potekala prva Schubertiada. Čeprav je bil Schubert v javnosti sramežljiv, je bil med prijatelji toliko bolj družaben. Ljudje so plesali, peli, igrali šarade, pili in brali pesmi, medtem ko je Schubert sedel za klavirjem in igral svoja najnovejša dela. Kljub temu pa ni bil žurer.

Ta duh se nadaljuje še danes – na primer na festivalu Schubertiade v Vorarlbergu, ki je prvič potekal leta 1976 v dvorcu Hohenems. Cilj je bil Schubertu dati mesto v glasbeni zgodovini. Danes je Schubertiada v kraju Hohenems (Schwarzenberg) največji festival te vrste. Nikjer drugje ni v tako kratkem času toliko pesniških večerov z najboljšimi interpreti Schubertovih pesmi in novinci na tej ravni. Kljub temu je cilj ohraniti intimen značaj festivala in se osredotočiti na glasbene nastope najvišje kakovosti.

Ali ste vedeli, da ...

Legenda pravi, da je Schubert nosil očala tudi med spanjem, da bi si lahko takoj, ko se je zbudil, zapisal ideje. Čeprav je umrl z 31 leti, je Schubert napisal skoraj 1000 del.

Z več kot 600 pesmimi se je izkazal za daleč najbolj ustvarjalnega skladatelja v zgodovini glasbe, ko gre za čudovite melodije. Pesmi je spremenil v glasbo, kot je Goethejev Vilinski kralj in Marjetica pri kolovratu.Te pesmi imajo močan prizvok skrivnosti, svetlobe in teme, ki ga še nikoli ni bilo.

Franz Schubert danes velja za ključno osebnost klasičnega in romantičnega obdobja. Po njegovi smrti leta 1829 so mu prijatelji posvetili grobni kamen z napisom pesnika Franza Grillparzerja: "Glasbena umetnost je tukaj pokopala bogato lastnino; a še lepša upanja."

Pravijo, da je nekega večera Schubert izvajal novo pesem „Postrv“ ko je nekdo v občinstvu rekel, da ga spominja na Beethovnovo uverturo Koriolan. Schubert je nato hotel raztrgati notni zapis. Na srečo so ga prepričali, naj ne uniči tistega, kar je zdaj ena njegovih najbolj znanih pesmi.

Je bil Schubert gej? "V času Schubertovega življenja je bila biseksualnost nekaj običajnega." To ni bilo nič nenavadnega, prav tako ni bilo nekaj, na kar je bil kdo pozoren. Ni se identificiral kot gej ali heteroseksualec – bil je preprosto seksualen." (Leon Botstein, ameriški dirigent in muzikolog)

Citati Franza Schuberta in o njem:

  • "Rodil sem se samo za skladanje." (Franz Schubert)

  • "Mozart in Beethoven sežeta do nebes – Schubert prihaja od tam." (Oskar Werner, avstrijski igralec)

  • Franz Liszt je Schuberta opisal kot "najbolj poetskega glasbenika, kar jih je kdaj živelo".

  • "Najtežja stvar v glasbi je napisati odlično melodijo. In Schubert je bil eden največjih melodikov vseh časov." (Leon Botstein, ameriški dirigent in muzikolog)

Pogosta vprašanja (FAQs)

Franz Schubert je živel od leta 1797 do 1828. Rodil se je na Dunaju 31. januarja 1797 in tam umrl 19. novembra 1828, star komaj 31 let.

Franz Schubert je pokopan v častnem grobu na dunajskem osrednjem pokopališču (skupina 32 A, številka 28), zelo blizu Beethovna in Johanna Straussa.

Prvotno je bil pokopan na lokalnem pokopališču v Währingu, preden so njegove posmrtne ostanke prestavili leta 1888.

Franz Schubert je ustvaril impresivno raznolikost skladb, zaradi katerih je postal eden najpomembnejših skladateljev romantičnega obdobja. K njegovim najpomembnejšim stvaritvam sodijo:

  • Cikli samospevov: Zimsko popotovanje in Lepa mlinarica – oba samospeva pripovedujeta poetično zgodbo o hrepenenju, osamljenosti in neuslišani ljubezni.

  • Simfoniji: Nedokončana (št. 8 v h-molu) in Velika (št. 9 v C-duru) veljata za mojstrovini romantične orkestralne glasbe.

  • Klavirska glasba: improvizirane in pozne klavirske sonate, kot je D 960, kažejo na njegovo lirično globino in čustveno občutljivost.

  • Komorna glasba: "Postrvji kvintet" in godalni kvartet "Smrt in deklica" sta še danes pogosto igrana klasika.

  • Posamezne pesmi: z deli, kot sta Vilinski kralj in Ave Maria, je Schubert dokazal svojo izjemno sposobnost preoblikovanja literature v glasbo.

  • Odrska dela: njegova scenska glasba za Rozamundo ter opero Alfonso in Estrella prav tako dokazuje njegovo vsestranskost na dramskem področju.

Ta dela kažejo, kako močno je Franz Schubert znal prevajati čustva v glasbo – včasih nežno in intimno, včasih strastno in dramatično.

Franz Schubert je v svojih samo 15 letih ustvarjanja skomponiral več kot 600 pesmi. Natančno število se nekoliko razlikuje glede na vir, vendar je običajno več kot 630 pesmi. Zaradi tega je eden najbolj produktivnih skladateljev pesmi v zgodovini glasbe.

Poleg pesmi Schubertova celotna dela vključujejo tudi posvetno in sakralno zborovsko glasbo, sedem celotnih in pet nedokončanih simfonij, uverture, odrska dela, klavirsko glasbo in komorno glasbo. Vendar je natančno število njegovih del težko določiti zaradi morebitnih izgubljenih ali neodkritih skladb.

To bi vas tudi lahko zanimalo

Odkrijte najboljše iz Avstrije!