Narodna noša v Avstriji
O ljubezni in zgodovini usnjenih hlač, dirndla in jopiča (jankerja)
Številni mediji, kot sta film in glasba, prispevajo k širjenju podobe avstrijske narodne noše po vsem svetu. Eno najbolj znanih sporočil o tradicionalni narodni noši je film „Moje pesmi, moje sanje“, ki pripoveduje zgodbo o pevski družini Trapp v Salzburgu.
Narodna noša v Avstriji pa je veliko več kot le filmski rekvizit in alpski kliše. Ljubezen in strast do dirndla in usnjenih hlač sta v večini regij globoko zakoreninjeni. Narodna noša je simbol regionalnega izvora, skupnosti in živih tradicij ter je v svoji izvirnosti prava in avtentična. Na narodnih nošah so se prepoznali poklic, položaj in premoženje. Dirndl in usnjene hlače se v Avstriji nosijo ob prazničnih priložnostih, prav tako pa so del vsakdanjega življenja. Narodna noša tako – nekoč kot danes – služi kot vsakodnevna delovna obleka, na primer v kmetijstvu, restavracijah ali hotelih.
Dirndl in usnjene hlače
Kako se je razvila narodna noša?
Beseda "narodna noša" (Tracht) izhaja iz staronemške besede "Draht(a)". Pojem je označeval delovno obleko gozdnih delavcev in tudi reprezentativno oblačilo višjega sloja. Za delovno prebivalstvo je imela narodna noša predvsem dva namena, bila je praktična in primerna za vsakdanjo rabo. Blago za dirndl je bilo poceni in večinoma iz volne ali lanu. Le privilegirani višji sloji so si lahko privoščili svilo, bombaž ali druge plemenite materiale. Moški so za delo v gozdu in lov nosili usnjene hlače (Lederhose), pri čemer je bil lov do 20. stoletja sicer izključno privilegij plemstva.
Sredi 19. stoletja sta aristokracija in srednji sloj odkrila poletne počitnice oz. oddih in z njimi predvsem tradicionalno nošo. Celo cesar Franc Jožef I je bil navdušen nosilec usnjenih hlač. Tradicionalni salzburški izdelovalec narodnih noš Jahn-Markl je posebej zanj ustvaril t.i. „Altschwarz“ barvo.
Kjer živi pravo rokodelstvo: regije in njihove narodne noše
Originali iz manufaktur narodnih noš
Barva narodne noše razkriva regijo
Kar ste vedno želeli vedeti ...
Vsaj kar zadeva usnjene hlače, je običajno najbolje, da jih ne perete. V nasprotju z dirndli so „znaki obrabe“ preprosto sestavni del usnjenih hlač in kažejo, kaj je na njih posebnega in pristnega.
Samo določena "mastnost" - tj. patina, odrgnjena območja ali celo madeži – naredijo usnjene hlače originalne. Seveda se to ne zgodi čez noč, ampak je treba to pridobiti iz priložnosti v priložnost, z nošenjem. Če pa usnje postane trdo, ga je vseeno treba strokovno očistiti.
Kar ste vedno želeli vedeti ...
Odgovor je: da. Kako je zavezana pentlja na dirndlovi predpasnici, namreč ne sme biti prepuščeno naključju. To pove nekaj o nosilki:
Pentlja na levi: samska, svobodna in neporočena
Če ženska zveže pentljo na levi strani, to pomeni, da je neporočena in ni v partnerskem odnosu. Morda od tod izvira beseda „anbandeln“. Ženske, ki si zavežejo pentljo na levi strani, namreč izjavljajo, da so odprte za novo poznanstvo.
Pentlja na desni: zaljubljena, zaročena, poročena
Če je pentlja zavezana na desni strani, je dama že zasedena.
Pentlja zadaj: žalovanje
Če je predpasnik zavezan na hrbtu, je nosilka dirndla vdova.
Unescova nesnovna kulturna dediščina: tradicionalna obrt
Informacija o varstvu podnebja
Ohranjanje običajev in tradicije v Avstriji je tesno povezana s trajnostjo. Tradicije, kot so povorke živine, tradicionalni festivali in regionalno rokodelsko mojstrstvo izkazujejo globoko spoštovanje do narave in virov. Ti običaji spodbujajo razumevanje in spoštovanje lokalne flore in favne ter okoljsko ozaveščenost.
Vendar pa običaji in tradicije prav tako krepijo družbeno trajnost: Tradicionalni prazniki, kot so postavljanje mlaja, praznovanje velike noči ali božični običaji krepijo občutek za skupnost in skupno zavezanost k skrbi za regijo. Nesnovna kulturna dediščina spoštuje tradicionalne obrede, običaje in obrti oz. rokodelstva, ki se prenašajo iz roda v rod. Gostje, ki se srečajo s temi običaji, se potopijo v avstrijsko kulturo in avstrijski t.i. Lebensgefühl.