Gradiščanska
Poletne počitnice s kolesarjenjem, kulturo in vinskim užitkom

Gradiščanska je 4. oktobra 1921 uradno postala del Avstrije.

Do leta 1918 je bila današnja Gradiščanska del madžarskega dela Avstro-Ogrske monarhije. Po njenem razpadu ob koncu prve svetovne vojne je bila pripadnost območja ponovno urejena z mirovno pogodbo v St. Germainu, leta 1919. Ta je določila, da se območje, takrat znano kot Nemška Zahodna Madžarska, priključi Republiki Avstriji. Dejanska vključitev Gradiščanske k Avstriji pa se je zavlekla do prehoda leta 1921–1922, ko je končno postala „samostojna, enakopravna zvezna dežela“ Republike Avstrije.

• Nežidersko jezero (Neusiedler See) – eno največjih stepskih jezer v Evropi. Narodni park je na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine z edinstveno floro in favno.

• Kultura: Gradiščanska je bogata z zgodovino in kulturo, polna gradov in palač ter prizorišče številnih kulturnih prireditev in festivalov.

• Zaradi zmernega celinskega podnebja je regija idealna za vinogradništvo in spada med vodilne vinorodne pokrajine Avstrije.

Z Gradiščansko kartico ugodnosti (Burgenland Card) lahko med bivanjem izkoristite številne brezplačne storitve in popuste pri atrakcijah. Gradiščanska kartica ugodnosti je vključena ob prenočitvi v eni od partnerskih nastanitev gradiščanske kartice ugodnosti.

Na Gradiščanskem, ki je znano po svoji bogati zgodovini in kulturi, se nahajajo številni gradovi in palače, razporejene po celotni zvezni deželi. Čeprav natančno število ni znano, se pogosto omenja okoli 100 do 120 različnih gradov in palač. Te zgodovinske lokacije segajo od dobro ohranjenih utrdb do romantičnih ruševin in ponujajo širok spekter arhitekturnih slogov ter zgodovinskih obdobij. Nekateri najbolj znani primeri so grad Forchtenstein, grad Bernstein, mirovni grad Schlaining, grad Güssing in grad Lockenhaus, ki imajo pomembno vlogo v regionalni zgodovini Gradiščanske.

Gradiščanska se je nekoč imenovala "Nemška Zahodna Madžarska", ko je bila še del Kraljevine Madžarske v Avstro-Ogrski monarhiji.